Prva kanadska zgodba
Na oblačno torkovo jutro sva se z Jakom odpeljala po avtocesti ”Sea to Sky” na sever do 100 km oddaljenega Pembertona. V Whistlerju se nisva ustavila, prav tako ne v kanjonu nad železnico, kje je poleti 2019 preskočil vlak Rocky Mountain. V Pembertonu naju je čakala Sandy Ward.
Sandy je pripadnica indijanskega plemena Lil’wat
Z Jakom sta se spoznala lani poleti v Whistlerju, ko sta v sklopu festivala Crankworks s fotografom Brendanom McClennom sodelovala v natečaju ”Deep Summer”. Sandy je mladost preživela kot snowborderka, tekmovalka v snežnem žlebu. Po končani karieri je postala trenerka, zraven pa še pleza, turno smuča in tako kot vsi njeni prijatelji, dobro fura bajk.
Simaptična Sandy življenje posveča delu z njenim narodom. Je ustanovna članica ”Indigenous Women Outdoors” (Indigenous = staroselski), kjer pomaga staroselcem, da se lažje vključijo v športe. Skupaj z ”Indigenous Life Sport Academy” (ILSA) pripravlja programe za mlade plezalce, smučarje, snowborderje, rolkarje in gorske kolesarje in jim pomaga z brezplačno ali vsaj cenejšo opremo.
Gorskokolesarska šola Lil’wat
Pred tremi leti je začela z gorskokolesarsko šolo za otroke plemena Lil’wat, ki živijo v dolini reke Lillooet River pod mogočno goro Mount Currie. Prvo leto so poskusili na lokalnih trejlih, a so bili za mlade začetnike prezahtevni, zato so se nekajkrat zapeljali do Whistlerja. Potem so dobili pravi kolesarski park z velikim pumptrackom in nekaj linijami za skoke. Z Jakom sta se dogovorila za sodelovanje in letos imajo v porgram vključenih že 19 navdušenih fantov in deklet.
Delo v parku je lažje, saj lahko otroci naredijo več ponovitev. ”Skill park” je pravzaprav osnova za začetek učenja gorskega kolesarjenja in Sandy pravi, da otroci odlično napredujejo. Njen delovni vzorec se je tako dobro izkazal, da ILSA podobne programe širi med prvotne naseljence po vsej Kanadi.
Osnove učenja z Jako Hartmanom
Otroci so Jaka veselo pozdravili, saj ga dobro poznajo, ker je bil že nekajkrat pri njih. Najprej so se ogreli, potem pa zapodili na grbine poligona. Jaka jih je učil tehnike vožnje, jih vzpodbujal in odpravljal njihove napake. Kasneje so se preselili še na linije za skoke, ki so jim bile še bolj zanimive. Eni so se le zapeljali čez lažje, dva pa sta na težji že lepo poletela.
Še ena solo tura
Medtem, ko sta se Sandy in Jaka ukvarjala z otroki, sem z Yetijem skočil do jezera Mosquito. Čeprav so se oblaki začeli trgati, še vedno nisem videl mogočne Mount Currie. Pogledal sem si jo kasneje na fotografijah. Nad jezerom sem našel dolg in ne prestrm ”slab” in ga nekajkrat odpeljal. Nagnjene granitne plošče s fantastičnim oprijemom so ena od značilnosti trejlov v Squamishu.
Nekaj lažjih sem že odpeljal, nekaj težjih, med njimi najslavnejšega ”In and Out,” pa več prehodil, a časa za trening bo še dovolj. Za spust v vlažnem vremenu mi je Sandy svetovala ”Radio Tower Trail”. Začel sem po njem, v spodnjem delu pa šel po svoje.
Niso vse poti posute z zlatom
Zgodovina prvotnih prebivalcev današnje Kanade je zelo žalostna. Še pred nekaj desetletji so otroke jemali družinam in jih pošiljali v internate, kjer so nekateri tudi izginili. Danes se država tega zaveda, a večine storjenih krivic se ne da več popraviti. Prav pa je, da vemo, da smo mi le gostje v deželi staroselcev, Inuitov in Métisev.
