Iskrica v očeh, skrit zadnji amortizer in dva značaja: hitri XC ter udobni downcountry. To je Scott Spark RC Pro, modelno leto 2022, velikost M
Značilnosti
2 x 120 mm hoda, RockShox spredaj in nevidni Fox zadaj, obilica karbona, pa vseeno alu obročniki, nizka teža in izgled e-bajka, in seveda … vonj po zmagi – N1NO!
Romantično razmerje
Manj gibljivih delov pomeni manj težav. To je eden od razlogov, da še vedno vztrajam na trdorepcu. Kar pa ne pomeni, da se ne oziram za polnovzmetenci in razmišljam, ”a bi?”. Vprašal sem prijazno lastnico in rekla je ”ja”.
Priložnost za furanje
5.500 višincev sva naredila po mehkih loških hostah. Rad bi ga peljal še na kvarnerske skale, a takšne (zlo)rabe si lastnica in njen črno-beli lepotec nista zaslužila.
Vtisi
Prvi vtis je najvažnejši. Črno-beli Scott Spark je lep. Njegova silhueta z nevidnim zadnjim amortizerjem še vedno pritegne poglede.
Ko sem sedel nanj, sem v trenutku vedel, da se bova razumela. ”Race” položaj na kolesu mi še vedno paše. Čeprav je sedež višje od krmila, roke in ramena niso trpeli. In ko sem pritisnil na pedale, je letelo. Tako hitrega kolesa še nisem vozil. No, morda je bila to tudi posledica tedna “višinskih priprav” v Livignu – saj veš, MahMTB.
Karbonsko krmilo z integrirano oporo mi je všeč. Manj je všeč serviserjem in tistim, ki bi radi kaj spremenili. Množica bovdnov (zaklepanje vzmetenja, odklepanje vzmetenja, potopna sedežna opora, prednja in zadnja zavora ter upravljanje menjalnika) se lepo steka nekam v globine krminega ležaja in naprej v okvir.
Tripla na levi strani krmila mi po enem tednu še ni bila povsem domača. Nikakor nisem ujel zgornje in srednje ročice, ki blokorata in sprostita vzmetenje. Več sreče sem imel s spodnjo, ki upravlja s sedežno oporo. Fox Transfer SL je lahka tekmovalna opora s preprosto zasnovo in lahkotnim delovanjem. To, da obstane le v zgornjem in spodnjem položaju, vmesnih stopenj pa nima, me ni motilo. 100 mm hoda res ni veliko, a je dovolj za tak tip kolesa.
Zavore Shimano XTR so že dolgo moj favorit. Zavorna ročica mi lepo sede pod prste in čeljusti imajo še vedno tisti pravi ugriz. Menjalnik XTR, ki je privit na nosilec UDH, odlično dela tudi pod obremenitvijo. Drobec sekunde in nekaj moči, ki ga terja prestavljanje z ročico XTR, je razlika med analogno in digitalno dobo.
Ko sem se pripravljal na prvo vožnjo, sem vklopil Garmina in ta mi je napisal, da je baterija v menjalniku prazna. ”Seveda, za seboj ima teden Livigna,” sem pomislil in šel po rezervno. Sklonil sem se k menjalniku in padel v smeh. Tale Shimano XTR dela še na zajlo, v Garminu pa je bilo še shranjeno obvestilo zadnje vožnje z mojim kolesom.
Za nastavitev vzmetenja bi si moral vzeti več časa. Ko sem na vso moč stoje pedaliral v klanec, je zaklenjena vilica dihala dobre 3 cm, potem pa ostro trčila v blokado. To je bilo rahlo moteče. Zadnje vzmetenje je bilo na 150 PSI premehko. Do amortizerja dostopaš skozi plastična vratca na spodnji strani okvirja nad gonilnim ležajem.
SAG je označen zunaj, na okvirju, a je nalepka (vsaj na tem kolesu) nameščena nenatančno in pri neobremenjenem kolesu kaže 10 %. Če odmakneš gumijasti pokrovček ob indikatorju SAGa, vidiš amortizer in gumijasti obroček, ki ti pokaže, koliko ta v resnici dela. Ker se zadnjih 10 let vozim na kolesih brez zadnjega vzmetenja, mi je bilo 120 mm pod ritjo čisto preveč. Polovička bi zadostovala, da mi malo zmehča spuste. Druga pesem so bili vzponi. Po koreninah in skalah je vzmetenje umirilo zadek, izboljšalo oprijem in navzgor je šlo hitreje. Vsak ima pač svoje veselje.
Presenetilo me je, da so obročniki aluminijasti, a so sodobnega izgleda z nizko višino in notranjo širino 30 mm. Na njih lepo sedejo tubeless gume Maxxis Rekon Race širine 2,4 palca. V osi zadnjega obročnika je skrit preprost, a učinkovit ključ s trojno funkcijo: 6 mm inbus za odvijanje osi prednjega in zadnjega kolesa ter torxa 25 in 30 za večino ostalih vijakov. Zbirko karbona dopolnjuje gonilka RaceFace Next SL.
Kolo je izredno okretno. Predvsem sem to opazil na med vzponom po ostrih, zaprtih serpentinah. Večino sem jih prevozil brez težav. Zaradi posedanja vzmetenja sem s pedali nekajkrat zadel skale pod seboj.
V okvir velikosti M sem stisnil dva bidona, enega 750 ml, drugega 550 ml. 1,3 litra tekočine bodo cenili tekmovalci in tisti, ki kolesarijo brez nahrbtnika.
Za polnovzmetenca z 2 x 120 milimetri hoda je kolo dokaj lahko. Tovarniški podatek je 11,2 kg, meni je z dodanima dvema nosilcema bidonov (in brez pedal) na tehtnici pokazal 20 dekagramov več.
Na jetra
Scott se hvali z napisom “Inovattion – technology – Design.” A do “skritega vzmetenja ” so prišli z nakupom znamke Bold. Žal je izvedba dobre ideje na začetku precej šepala. Ko sem ga dobil, je v okvirju škripalo, zadnja nihajka pa je imela nekaj zračnosti. Več o tem znajo povedati nekateri zgodnji lastniki “novih” Sparkov. Da sem podmazal os vpetja zadnje nihajke in jo močneje privil, sem moral prej odstaniti gonilko. Prednji verižnik namreč na desni strani zakriva dva pomembna vijaka. Meni to ni povzročalo težav, verjamem pa, da se marsikdo tega sam ne bi lotil in bi ga raje peljal na servis (in plačal). In ko menjaš zavorne ploščice zadnje zavore, moraš prej sneti celotno čeljust z okvirja. Le tako prideš do vijaka, ki drži ploščici na mestu.
Zaradi zajetnega trebuha okrog gonilnega ležaja, v katerem je skrit, hkrati pa tudi dobro zaščiten zadnji amortizer, sta me dva obtožila, da se vozim z e-bajkom. To me je rahlo jezilo.
Za koga
Odlično kolo za vse tekmovalce na XC in maratonskih dirkah. Pa ne samo za njih. Na njem (mogoče na cenejšem modelu) se bodo odlično počutili tudi vsi tisti gorski kolesarji, ki vedo, da za užitek na kolesu ni nujno 150 in več mm hoda.
Cena: 5.690 eur
V trgovini Grašca imajo na voljo prav takega (velikost M) z lepim popustom. Za Džojrajd ga je posodila zasebna lastnica, ki tega od jutri naprej prodaja po seveda bolj ugodni ceni. Kolo z letnico 2023 je povsem enako opremljeno, le okvir je enotne sive barve.
