Štiri različne zgodbe s 4 Islands 2024
Robbie Powel – najprej tekmovalec, potem serviser
lRobbie je na dirki 4 Islands je že četrtič. Dvakrat je bil v vlogi tekmovalca, sedaj je že drugo leto serviser vzmetenja. Drugače ima v mestu Gqeberha (nekdanji Port Elisabeth) svoje podjetje, ki se ukvarja s servisiranjem in predelavo vzmetenja in potopnih sedežnih cevi. Sodeluje z večino trgovcev v Južni Afriki, prav tako skrbi, da imajo tekmovalci lokalnih klubov vzmetenje vedno pravilno nastavljeno.
Tekmovalni del 4 Islands mu je dal pravi vpogled, kaj mora kot serviser postoriti
Robbie pravi, da so mu izkušnje z dveh dirk po kvarnerskih otokih, ki ju je prevozil kot tekmovalec, dale tisti pravi vpogled, na kaj je potrebno paziti pri nastavitvah vzmetenja. Predvsem pa zna vzmetenje učinkovito in hitro poservisirati, kar je na tovrstnih dirkah ključnega pomena.
Dan pred prologom je že ustregel nekaj tekmovalcem in jim popravil oziroma pripravil vzmetenje. Tekmovalcu iz Hong Konga je razdrl in zamenjal vse glavne sestavne dele na vilicah Lefty Ocho. Neki dami je popravil zaklep na vilicah Fox in hkrati naredil osnovni servis. Po prologu pa se je lotil popolnega servisa na dveh potopnih sedežnih oporah Fox Transfer. Kot pravi, mu dela na letošnji dirki zagotovo ne bo zmanjkalo, saj tiste prave etape, kjer trpijo vilice in blažilci, šele prihajajo.
Bo pa Južnoafričan, ki ima pod pasom že 55 prevoženih etapnih gorskokolesarskih dirk, še nekaj časa ostal v Evropi, saj bo na prihajajočem kolesarskem festivalu ob Gardskem jezeru del servisne ekipe proizvajalca vzmetenja RockShox.
Njegov kolesarski servis najdeš tudi na spletu: rbco.co.za.
Večni šaljivec José Antonio Hermida
Mladinski svetovni prvak v olimpijskem krosu iz leta 1996. Svetovni prvak v kategoriji do 23 let iz leta 2000 in članski svetovni prvak iz leta 2010. Kar petkrat udeleženec na olimpijskih igrah in na vseh je tudi prišel do cilja. Najvišje se je uvrstil leta 2004 v Atenah, ko je bil drugi! Poleg tega je osemkrat postal državni prvak v olimpijskem krosu in dvakrat v ciklokrosu. Pod pasom ima José Antonio še šest zmag v svetovnem pokalu. Od leta 2004 je zvest proizvajalcu koles Merida – tudi sedaj, ko uživa v “pokoju” in se gorskokolesarskih dirk udeležuje bolj za zabavo. No, če verjameš v pravljice. 45-letni Hermida ga še vedno leti. Sicer med masterji oziroma med veterani starostne skupine do 50 let.
Na 4 Islands že drugič zapored
Lanska zmagovalca kategorije master imata letos hudo in močno konkurenco v Špancu Tomiju Misserju in Nemcu Karlu Plattu (Legends of Bulls and Mondraker). Tudi Misser je že zmagovalec dirke po štirih otokih, predvsem pa je s Plattom odlično pripravljen, saj sta kot zmagovalca prišla skoraj čisto sveža z nedavno končane dirke ABSA Cape Epic. Ampak Hermida in Ortiz (njegov najboljši prijatelj še z dirk mlajših kategorij in njegov stalni partner na zdajšnjih etapnih dirkah) imata še nekaj želez v ognju, da ponovita lanski uspeh.
José pravi:
“Biti skoraj četrt stoletja profesionalni gorski kolesar je privilegij, to se vidi po nogah. Ha, ha. Na dirki po štirih otokih sem sedaj drugič. Lani sem na dirki še bolj raziskoval vse skupaj, letos gre lažje. Še posebej, če imaš rad to, kar počneš. Z Antoniom braniva lansko zmago, ampak letos bo kar težko, saj sta Misser in Platt super močna. Štejejo izkušnje in tehnika. Nas, gorskih kolesarjev, leta ne motijo.”
“Lahko povem, da sem bil na Hrvaškem že prej, kot dopustnik, in to že dvakrat. Sicer je moja najljubša etapa na dirki na Lošinju, a ne bo zadnja, kot sem je vajen, tako da se moram bolj osredotočiti na otok Rab, kjer bo etapa speljana nekoliko drugače, kot se je spominjam od lani.”
Pa še nekaj je dodal: ”Seveda vozim tubeless. Imam 75 kg in tlak v gumah okrog 1,3 bara. Na kratkih krosih imam v zadnji gumi še insert, na maratonih in etapnih dirkah pa ga ne uprabljam.”
Seveda me je zanimalo, zakaj tako, pa je razložil: “Krog na krosu je kratek in v primeru defekta se že nekako rešim. Drugače je na dolgih dirkah. Kaj naj naredim z insertom, če boram v gumo vstaviti zračnico? Naj ga vržem v grmovje?” Potem je segel v žep in iz njega potegnil šop praznih ovitkov energijskih gelov. Smejala sva se, ko sem še jaz iz žepa potegnil prazne ovitke.
Igor Rulj, direktor dirke
do je Igor Rulj? Gorski kolesar, ki se je iz gravitacijskih disciplin skozi leta preselil v maratonske vode. Njegova MTB zgodba ga je naposled združila s prvo violino 4 Islands Tomislavom. Tako je Igor Rulj eden tistih junakov, ki še danes ustvarjajo zgodbo kvarnerskih otokov!
Z Igorjem se poznava že dolgo. Je tisti, ki je skupaj s tomislavom Zobcem odgovoren za vse, kar se zadnje desetletje dogaja na 4 Islands.
Kateri 4 Islands po vrsti so letos?
“Deveti, čeprav je že deset let. Malce nas je izdala korona, čeprav bi tiste 4 Islands lahko štel kar dvojno. Tako je bilo stresno, predvsem s poslovne plati. Da ne govorimo še o ostalem.”
Letos si direktor dirke. Je to prvič ali si to funcijo opravljal že prej?
“Ne, to sem že zadnja tri leta.”
Poleg ostalih funkcij te najdemo tudi v drugih vlogah. Tudi kot iskalca novih poti. S sekiro, z žago in z orodjem v roki. Kako gre vsa ta pot na 4 Islands?
“Ja, kar smo začeli s to dirko in z vsem urejanjem, iskanjem primernih poti in ostalim, so trase čistejše. Tudi tam, kjer si nikdar ne bi mogel misliti, da se lahko sploh prebiješ s kolesom. Nekaj smo naredili sami, nekaj je naredila dirka. Predvsem to, da nas je prireditev silila v to, da iščemo in ustvarjamo naprej. Ko smo v koncept vključili lokalne skupnosti, nam je vse skupaj olajšalo stvari.”
4 Islands je celoletni projekt. Ko se konča aktualni, že so tu smernice za naslednje leto. Kako usklajujete vse to?
“Kot organizator smo vedno korak naprej. Tukaj moram izpostaviti ladjarje in hotelirje, ki so po eni strani naši partnerji, po drugi strani pa so nam tudi v pomoč. Vedno je potrebno biti korak naprej, predvsem zaradi nepredvidenih situacij, ki nam lahko prekrižajo tisti klasični ritem. V nekaterih segmentih moramo razmišljati celo dve leti vnaprej.”
Igor, kateri so vaši največji strahovi? Česa se najbolj bojite?
“Vsekakor vremena! Letos nam je vreme sicer naklonjeno, čeprav smo imeli nekaj panike, kaj bo z vetrom po etapi na Cresu in pred etapo na Lošinju. Ampak na vreme resnično ne moreš vplivati. Potem je tu še druga stvar in to so tekmovalci. Nekaj jih spi v hotelu, drugi so na ladjah. Kako bo vplivalo vreme na tiste na ladjah in kako na tiste, ki bivajo v hotelih, je zelo težko predvideti. Tveganje z vremenom je največje ravno glede nastanitev tistih na ladjah in rizik, ki ga nosi organizator, je resnično velik. In v najbolj ‘črnih opcijah’ načrta in opcije B.”
Kaj je vaš največji plus oziroma vaša največja sreča?
“Tekmovalci in njihov odziv, njihove povratne informacije, njihovo zadovoljstvo z nastanitvami, s trasami, z gostoljubjem. Vse to nam pomeni največ. Tudi če je slabo vreme, tudi če logistika zataji, mi vedno lahko popravimo! Ne moremo pa vplivati na zadovoljstvo tekmovalcev. Ti si ustvarijo sliko po tistem, kar doživijo na trasi in po etapi. In tam je naša odgovornost, da zadostimo njihovim pričakovanjem.”
Si letos odpeljal oziroma preizkusil vse etape, na katerih tekmujemo tudi mi?
“Če sem iskren, samo Lošinja nisem oddelal.”
Prvi 4 islands tandem: Ondřej Zmeškal in Marek Peterka
… za konec pa še neverjetna zgodba češkega tandema: Ondřej je namreč slep, Marek pa predstavlja njegove oči!
Ondřej je češki triatlonec, ki si želi postati prvi slepi kolesar, ki bi prevozil in zaključil vse dirke serije Epic. Največja želja in glavni cilj je seveda ABSA Cape Epic! Tako sta z njegovim spremljevalcem in sotrpinom pri podvigih Marekom po dovoljenju organizatorjev serije Epic lahko na gorskokolesarski etapni dirki parov nastopila s tandemom. Tako je dirka po kvarnerskih otokih 4 Islands postala njuna prva dirka pri dosegu zastavljenega cilja, saj za nastop na dirki v Južni Afriki potrebuješ uspešno zaključeno vsaj eno dirko serije Epic!
Kako sta izvedela za dirko 4 Islands in kako sta se znašla v kolesarskem svetu?
“Oba sva triatlonca in zaključila sva ogromno triatlonov Ironman oziroma polovičk Ironmana. Ker je lastnik serije Ironman tudi lastnik serije Epic, sva jih kontaktirala, če bi se lahko na dirko na Hrvaškem prijavila kot dvojica na tandemu. Ondřej želi preko športa in športnih dosežkov motivirati ljudi s posebnimi potrebami. Je večkratni svetovni prvak v klasičnem in kratkem triatlonu. Leta 2021 je postal prvi in tudi edini slepi kolesar, ki je prekolesaril vse etape znamenite cestne dirke Tour de France.”
Je bilo zelo težko prepričati organizatorje, da vama dovolijo nastopiti na tandemu?
“Da sva sploh prišla do tega, da se prijaviva na to dirko, sva prej odpeljala in uspešno zaključila nekaj triatlonov XTerra, kjer namesto cestnega uporabljaš gorsko kolo. Ondřeju je bilo všeč in potem sva naredila korak naprej. Najprej sva kontaktirala odgovorne v Južni Afriki, a so nama najprej odgovorili negativno. Ko sva videla, da so tudi 4 Islands v seriji Epic in je Hrvaška dokaj blizu, sva se odločila kontaktirati tukajšnje odgovorne. Tako nama je direktor dirke Igor Rulj dovolil, da se preizkusiva na štirih otokih.”
Kako težko je odvoziti dirko 4 Islands na tandemu?
“Že prolog je bil zelo zahteven. Lahko bi rekel, da se je bilo nekje skoraj nemogoče peljati. Ostre skale, ozke steze. A za naju je bila zabava in tako sva nadaljevala etapo za etapo.”
Kaj vama predstavlja največjo težavo na dirki? So to vzponi? Spusti?
“Kar naju je najbolj presenetilo, so skale. Predvsem vijuganje med ostrimi skalami in kamenjem navzdol je izredno težko. Dolžina kolesa in zavore, ki morajo ustaviti 150 kilogramov mase. Je zelo težko, predvsem velika obremenitev za roke. Potem so tu ozke steze in pa ostri, več kot 90-stopinjski zavoji. Vse to lahko predstavlja veliko težavo.”
Sta na dirki imela kakšno nesrečo? Padec?
“Sva kar vesela, da brez hujših posledic. Enkrat sva imela težave z verigo in nekaj manjših padcev, a ne zaradi velikih hitrosti, temveč zaradi skal in nižjih hitrosti, kjer ne moreš dovolj hitro odreagirati.”
Vozita klasičnega tandema ali je kolo narejeno po meri in prav za vaju?
“Kolo je češke znamke Duratec, gre za klasičen tandem z nekaj prilagojenimi stvarmi in s komponentami Shimano in Sram.”
Kaj pa pnevmatike? Kako je z njimi? Letos smo videli zelo veliko defektov na dirki.
“Imava pnevmatike Schwalbe, širine 2,4 palca, seveda brez zračnic in s tesnilnim mlekom v notranjosti. Nekoliko bolj jih imava napolnjene kot ostali tekmovalci, seveda zaradi najine teže in ostalih obremenitev. Tako je v pnevmatikah zraka za 3 bare, čeprav je sedaj pravilo, da se pnevmatike vozijo napolnjene krepko pod dvema baroma.”
Tour de France. Nam poveš nekaj več o tem podvigu? Najbrž nista vozila s pelotonom?
“Šlo je za dobrodelno akcijo za pomoč otrokom s posebnimi potrebami. Nisva vozila s pelotonom, temveč sva se vsak dan na etapo odpravila šest ur pred startom njihove etape. Bilo je zabavno, posneli smo tudi film o tem in ga že predvajali v kinih širom države. Letos bo na naši domači televiziji med prenosom Toura na sporedu tudi ta najin film, seveda v delih.”
Ondrej je triatlonec, se poleg kolesarjenja, teka in plavanja ukvarja še s kakšnim drugim športom?
“Pozimi teče na smučeh in to se mi zdi, da je to najtežji šport zanj.”
Marek, si ti njegov edini športni spremljevalec?
“Za trening teka ima drugega partnerja. Jaz sem njegova deklica za vse, od tega tedna dalje pa tudi partner za gorskokolesarske preizkušnje.”
Še zadnje vprašanje. Je Ondřej slep že od rojstva?
“Ne, ko je bil star 18 let, je pri neki operaciji prišlo do zapletov in je popolnoma izgubil vid.”
Nekaj neverjetnih podvigov, ki se jih je lotil Ondřej: