{"id":6359,"date":"2020-11-15T08:08:52","date_gmt":"2020-11-15T07:08:52","guid":{"rendered":"https:\/\/mahmtb.com\/?p=6359"},"modified":"2020-11-17T21:05:11","modified_gmt":"2020-11-17T20:05:11","slug":"nebeski-pogled-na-kvarner","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/mahmtb.com\/nebeski-pogled-na-kvarner\/","title":{"rendered":"Nebe\u0161ki pogled na Kvarner"},"content":{"rendered":"\n

Tako blizu, a v danih razmerah tako dale\u010d. Streljaj od slovenske meje se na poti proti Kvarnerju odpira raj za kolesa in predstavlja prava nebesa.<\/p>\n\n\n\n

Leta 284 je tam postavil mejo rimski cesar Dioklecian<\/strong>.\u00a0Claustra Alpinum Iuliarum<\/span><\/a>\u00a0je bil sistem nasipov in utrdb od Reke do Ba\u0161ke Grape, ki je branil osr\u010dje rimskega imperija pred vdori barbarov. 1600 let kasneje so tam potegnili\u00a0rapalsko mejo<\/a>. Ta je kmalu po prvi svetovni vojni razdelila Kraljevino SHS in\u00a0Svobodno dr\u017eavo Reka<\/a>, ki si jo je \u017ee leto in pol kasneje nasilno priklju\u010dila Italija.\u00a0<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Rapalsko pogodbo so podpisali 12. novembra 1920<\/strong>, mi pa smo to\u010dno 100 let kasneje kolesarili po delu njene nepravi\u010dne meje. Z Grobnika, kjer ta dan ni bilo sli\u0161ati hrupa motorjev, smo se dvignili v nebe\u0161ko kraljestvo<\/strong> Grobni\u010dkih Alp.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Grobni\u010dke alpe seveda niso prave Alpe<\/strong>. Masiv Obru\u010da, ki je obrnjen proti morju<\/strong>, pokrivajo obse\u017eni travnik<\/strong>i. A iz njih rastejo beli vrhovi, ki so res podobni alpskim vr\u0161acem. In ko pomisli\u0161, da rastejo iz morja in se dotaknejo neba ve\u010d kot 1000 metrov nad njim, so to lahko res njihove Alpe.<\/p>\n\n\n\n

Na\u0161a pot, je tudi pot beguncev<\/h2>\n\n\n\n

Z Grobni\u010dkega polja proti ru\u0161evinam italijanske karavle pod Vojakom nas je vodila zdrapana pot<\/strong>. Vzpon res ni bil strm, je bil pa dolg, pa \u0161e kolovoz se je nekajkrat izgubil v gozdu. Za ostanki karavle je bil ob poti izvir vode, ki je napolnil na\u0161e zaloge in izdatno namo\u010dil spust do ceste iz Klane na Gumance<\/strong>. Verjetno napaja tudi izvir reke Reke, ki izvira malo stran. Prehitel nas je policijski kombi. Seveda, ta pot je tudi pot beguncev. <\/p>\n\n\n\n

\"\"
Foto Ale\u0161 Boben<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Gumance so 900 metrov visoka planota tik ob slovenski meji<\/strong>. Na njej se, podobno kot na U\u010dki, prosto pasejo \u010drede konj. Mi pa smo tam s son\u010dne primorske vstopli v hladno kraljestvo gozdov Gorskega kotarja<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Na jasi Trstenik smo iz sto let stare pipe spet nato\u010dili hladno vodo<\/strong>. Nova policijska patrulja nas je opozorila, naj se dr\u017eimo poti. Povedali so \u0161e, da ta dan niso naleteli na begunce. Pred li\u010dno gozdarsko ko\u010do je lovec nastreljeval pu\u0161ko, mi pa smo \u0161li naprej skozi zlati jesenski gozd. Kmalu smo za seboj zasli\u0161ali poke. \u010ce je pu\u0161ko dobro nastavil, nam ni bila nevarna. <\/p>\n\n\n\n

Medtem, ko se je pot \u0161e vedno dvigala, je temperatura padla s skoraj poletnih 20 na neprijetnih 7 stopinj celzija. A za 1130 metrov visokim prelazom Previjak se je za\u010del druga\u010den svet<\/strong>. Tisti, zaradi katerega smo pri\u0161li sem gor.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Pogled, ki pri\u010dara nebesa: Kvarner<\/h2>\n\n\n\n

Iz hladnega gozda smo zapeljali naravnost v nebesa. Prava Nebesa so sicer dober kilometer vzhodneje<\/strong>, mi pa smo se zna\u0161li na zahodnem grebenu soteske Mudna dol. Pred nami se je odprl fantasti\u010den pogled na celoten kvarnerski zaliv:<\/strong> od U\u010dke na desni \u010dez Cres in Krk na Jadransko morje, ki je izginjalo v daljavi. Nebe\u0161ki pogled, ki se ga nikoli ne naveli\u010dam. A pred
nami so bile \u0161e nebe\u0161ke stopnice, ki tokrat niso vodile navzgor ampak navzdol, nazaj na zemljo. 600 prelepih vi\u0161incev v zna\u010dilnem primorskem stilu. Saj ga pozna\u0161, kajne?<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n

Ko smo se vrnili na Grobni\u010dko polje<\/strong>, je na njem vladala ti\u0161ina<\/strong>. Taka, kot je bila leta 1242 po legandarni bitki, v kateri so Hrvati premagali mongolsko vojsko<\/a>. Mrtvi Tatari so ostali na Grobniku, mi pa smo, polni \u017eivljenja, \u0161li naprej. Menda gre\u0161 v bo\u017eja nebesa le enkrat<\/strong>. V Nebesa nad Kvarnerjem lahko zagotovo gre\u0161 ve\u010dkrat<\/strong>!<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n