“Koliko pa ti kolesariš?” Večina bi najbrž odgovorila v stilu – premalo. Zanimivo, da bi moji, tvoji ali njegovi bližnji na isto vprašanje morda dali nasproten odgovor – preveč. In koliko je potem – dovolj?
Volja / želja
Da oblečeš kolesarske cunje, ki bodo čez uro ali dve verjetno usrane, in sedeš na kolo, ki je mogoče usrano še od včeraj, potrebuješ vnetljivo mešanico želje in volje.
Želja je običajno pristna, volja pa zna tudi goljufati. Hitro lahko popusti udobnim izgovorom o utrujenosti, slabem vremenu in pomankanju časa. Pri utrujenosti moraš pogosto narediti le prvi korak in ta izgine. Slabega vremena ni, je le slaba oprema. Z dobro organizacijo pa lahko ujameš kar nekaj prostega časa.
Fajsbuk
Namenoma bom za začetek izločil dve pomembni postavki, ki še kako vplivata na aktivnosti. Ena so tvoji bližnji, druga je tvoje delo. In kaj potem še stoji med teboj in priznanjem, da dovolj kolesariš? Fejsbuk!
Načeloma smo v fejsbukovi živalski farmi vsi enakopravni. A vedno se najdejo pujsi, ki so pogosteje in bolj umazani od tebe. Ko boš stisnil lajk pod sliko njihove usrane riti, boš stisnil tudi zobe, saj je odgovor “dovolj kolesarim” skočil še eno stopničko višje. Težko jih boš ujel. Za razliko med nami in tistimi nekaj srečneži sta največkrat kriva prav izločena faktorja.
Manj kot 30 in več kot 50?
Družina in odnosi v njej močno dirigirajo tvoji športni simfoniji. Dokler si samski ali brez otrok, si lahko privoščiš marsikaj. Potem raven aktivnosti običajno rahlo upade. Ali pa se njeno izvajanje vsaj oteži. Pametni dogovori med partnerjema lahko obem omogočajo dobršno mero aktivnosti. V rekreativnem športu se zato opazi zanimiv vzorec.
Veliko je mladih, tistih v srednjih letih precej manj, proti petdesetem letu pa se spet poveča število aktivnih športnikov. Osvobojeni skrbi za otroke se ponovno aktivitrajo. Kot da bi želeli nadoknaditi zamujeno, so njihovi dosežki pogosto prav impresivni.
Delo in prosti čas
Tvoji športni dosežki so zelo odvisni tudi od službe. Ta močno kroji tvoj prosti čas. Mnogim se delavnik raztegne od jutra do večera in jim za šport ostanejo le še vikendi. Včasih pa tudi ti ne. Si kdaj pomislil, koliko ljudi dela ob sobotah, nedeljah in praznikih?
Koliko ljudi te postreže, ko greš kolesarit? Njihov podrt urnik jim še dodatno ubija motivacijo po aktivnosti. Služba ti daje tudi plačo. Boljšo ali slabšo. In v današnji potrošniški družbi je finančno stanje močan generator, ki določa kje, kdaj, koliko in kako boš športal. Seveda se da tudi z minimalnimi sredstvi, a veliko glav misli drugače.
Zdrava mera
Ne oziraj se na druge! Ne verjemi fejsbuku, ki lažno prikazuje le lepe zgodbe. Mnogim gre še slabše, a njihovih zgodb ne vidiš, saj jih ne objavljajo. Ne poslušaj gostilniških športikov.
Za šankom so ta glavni, ko pa se jim grlo posuši, nimajo več kaj povedati in še manj pokazati. Drži se stran od tistih, ki jih je šport obsedel. Seštevajo višince in kilometre, kupujejo praške, preverjajo svoje in druge Strava dosežke in so oh in ah najboljši.
Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj
Prihajajo lepi in topli dnevi. Pojdi na kolo, pa čeprav samo za eno uro. Saj ni treba, da so vse ture epske. Takoj za hišo se začne pot v svobodo. Uživaj. Dihaj, švicaj in se muči.
Ne podlegaj instantni elektrofilozofiji. E biciklom se bom upiral … dokler se jim bom lahko. In pazi, kolesari toliko in tako, da ne škodiš bližnjim. Koliko pa ti kolesariš?