Veseli MTB kamp: ogreli smo Rabac

Stribog, slovanski bog neba, zraka in vetra, je ta vikend lepo obrzdal teto burjo. Malo je že ohladila Rabac in okolico, ampak na Veselem MTB kampu nam je bilo toplo. Če ne drugje, pa v srcu.

Prva vožnja v parku Rabac

Četrtek je bil sončen in presenetljivo topel, a ekipa na prvi vožnji po bike parku Rabac še ni bila velika. Petek je bil malce hladnejši in ekipa malce večja, a še vedno dovolj majhna za individualno delo z udeleženci. Tudi ta dan smo ostali na trejlih v zavetju pod Standarjem.

Večerno predavanje z Urošem

V petek popoldne se je gostoljubni hotel Sanfior začel polniti in po večerji smo začeli z glavnim delom Veselega programa. Zbrali smo se v konferenčni sobi za hotelsko restavracijo, Peter je pozdravil udeležence, potem pa ”oder” predal Urošu Gnezdi iz logaškega Culta. Ta se je najprel lotil skrivnosti vzmetenja gorskih koles, nato pa še njihove obutve – gum in v njih skritih insertov. Za Urošem je besedo prevzel Robert Ciglar. Njegovo zanimivo predavanje o športni prehrani je razbilo nekaj prehrambenih mitov, na koncu pa je dodal zrno soli o hidraciji in znojenju.

Sobotni Rabac in “ta velika”

Sobota je že tradicionalno dan za ”ta veliko” turo. Uroš je preverjal in nastavljal vzmetenje na kolesih udeležencev. Prišlo je še nekaj kolesarjev iz Labina in okolice. Razdelili smo se v dve skupini. Peter je vzel hitre tekmovalce, Živa in Matej sva prevzela hitre uživače. Vsi smo šli skozi Labin do Skitače in nazaj, le da sem Petrovim fantom v prvem delu določil precej daljšo pot. Dan je bil lep, temperature zimsko ugodne in obe ekipi sta brez težav opravili s traso. No, skoraj brez težav. V Petrovi ekipi se je skrival tudi en e ”potuhar”, ki je turo zaključil globoko v rdečem z enim samim odstotkom preostale baterije.

Robert in Ančka

Še pred večerjo je Robert Ciglar v roke vzel Ančko in se lotil življensko pomembne teme – prve pomoči. Iz marsikatere zagate se lahko rešimo z nekaj iznajdljivosti, pri poškodbah (pa ne samo kolesarskih), pa smo pogosto odvisni od svojega ali partnerjevega znanja. Po okusni samopostrežni večerji (all you can eat) je bil na odru za zmagovalce spet Peter. Predstavil je nekaj največjih etapnih dirk, na katerih je sodeloval: Cape Epic, Swiss Epic, 4 Islands, Andoro in Appenninico …

Tudi nedeljski Rabac je bil množičen

Nedelja je bila oblačna in zato še toplejša, gruča gorskih kolesarjev pred hotelom Sanfior pa spet velika. Pridružili so se nam člani Valamarjeve managersko-kolesarske ekipe: Bojan Janković, Andrea Trifoni in Toni Hrvatin. Tokrat smo kolesarili v eni sami skupini. Živa je bila metla, Peter se je držal v sredini, jaz sem vodil. Nedeljski krog je bil nekoliko krajši. Prijazni gostitelji so nam omogočili kasnejši odhod iz sob in po turi smo se lahko še stuširali.

Še slovo za konec

Popoldansko poslavljanje je kar trajalo. V Rabcu je bilo luštno in nikomur se ni mudilo domov. Čisto na koncu se je od nekod slišalo nekaj v stilu ”veseli marec na Rabu”. Je to rekel Peter?