Tvoj najboljši kolesarski prijatelj je rukzak. Na vsaki turi švica s teboj. Nanj žge isto sonce kot nate in moči ga isti dež kot tebe. S pijačo ti postreže prej in večkrat kot najljubša natakarica v gostilni. Pogosto je še bolj blaten kot ti. In nosi vse tvoje stvari, ki jih potrebuješ na turi.
Nahrbtnik je praviloma del silhuete gorskega kolesarja. Kaj običajno stlačiš (in le redko zložiš) vanj? Hrano in pijačo. Rezervna oblačila in tista, ki so ti trenutno odveč. Prvo pomoč zate, za druge in za kolo. Denarnico z dokumenti ali vsaj nekaj evrov ter kartonček s tvojimi osnovnimi podatki. Telefon in morda še fotoaparat. Nekateri še dodatno zaščitno opremo. Kaj pa zemljevid ali opis poti? Saj veš, elektronika včasih zataji ;). Spisek je od kolesarja do kolesarja različen in odvisen od dolžine in višine ture, sloga kolesarjenja, letnega časa in vremenske napovedi. Kakšen in kako velik nahrbtnik potrebuješ, da vanj spraviš vse svoje želje, boš moral ugotoviti sam. Morda boš na koncu imel dva, manjšega in večjega.
Pod vsakim nahrbtnikom boš švical. Pa naj ima za hrbtišče mrežico, zračne kanale ali super vesoljsko peno. Nahrbtnik z mrežico in lokom, ki odmakne hrbtišče stran od tvojega hrbta, menda ponuja najboljše zračenje. A hkrati ti lok poveča grbino, ki jo nosiš. Meni je bolj všeč tesno prilegajoč se nahrbtnik z zračnimi kanali na hrbtišču. Tako je vsa dodatna teža bližje telesu in nihanje tovora manjše, znojenje pa verjetno večje. Z naramnicami običajno ni težav, ker so lepo nastavljive. Prsni pas, ki povezuje naramnici, si zategnem močneje kot spodnjega čez pivski trebušček. Drugače velja za nahrbtnike z vdelano zaščito hrbtenice. Ti morajo vsaj med spustom tesno objeti kolesarja, da zaščita ostane na mestu in po potrebi opravi svojo funkcijo. Na zaponki prsnega pasu bošpogosto našel piščalko. Nanjo lahko pihaš, če ti je dolgčas, a do prave veljave pride, bognedaj, ob nesreči. Poškodovan boš težko na vse grlo klical pomoč, lažje in dlje boš nase opozarjal s piščalko.
Ob nakupu novega nahrbtnika preveri, če ti ustreza dolžina hrbtišča. Napolni ga s čimerkoli, daj na glavo čelado in sedi na kolo. Prevelik nahrbtnik ti bo na zatilju rinil čelado naprej. Kompresijski trakovi ob strani so odlični, saj stisnejo nahrbtnik. A vedi, da jih boš moral ob odpiranju nahrbtnika vedno odpeti. Kako je z zunanjimi žepi? En ali dva na zadrgo ter dva mrežasta stranska so zelo uporabni. Če imaš srečo, je v ceno nahrbtnika zajet tudi meh za pijačo. Preveri, kje in kako gre pot cevi in ustnika iz notranjosti nahrbtnika na naramnico. Včasih se pošteno namučiš, da ju spraviš na svetlo. Čeprav čelada sodi na glavo, poglej, kako jo lahko pripneš na nahrbtnik. Mnogi so prepričani, da so nahrbtniki vodotesni. Večinoma niso in puščajo vodo vsaj na zadrgah. Če te ujame nevihta, ga prekrij z dodatno dežno prevleko. Jo je proizvajalec skril v dno nahrbtnika ali bo to še dodaten strošek? Ob slabi vidljivosti in mraku ti bo koristilo nekaj odsevnih elementov na zadnji strani.
Tvoj nahrbtnik ni zahteven, a po turi pomisli še nanj. Iz njega vzemi smeti, odstrani blato in ga odloži na svetel in zračen prostor, da se hrbtišče posuši. Občasno ga tudi operi. Če mu lahko odstraniš hrbtišče, gre v pralni stroj, drugače ga okopaj ročno v škafu, banji ali pod tušem. Pazi, kje in kako ga odlagaš, da ne pohodiš, povoziš in polomiš plastičnih zaponk.
Teža praznega nahrbtnika dejansko ni tako pomemben podatek, kot se zdi mnogim. Raje ti shujšaj za pol kilograma, pa bosta skupaj z nahrbtnikom takoj lažja in še prihranil boš. Danes je pomembnejša barva. Črna je univerzalna in zelo hvaležna. Beli dodatkiso lepi, a se hitro umažejo. Z barvami je hudič, ker se morajo ujemati s tvojo kolesarsko garderobo. Hej, kakšne barve so bili letos tvoji pirhi?