Defekt, snakebite, flat tyire, pi..a!
Tako sem začel prejšnji zapis. Tokrat upamo, da se nam zaradi TL (tubeless) sistema to ne bo zgodilo.
???
Iz trojčka feltna, zračnica in guma izločimo zračnico (tako se že dolgo vozijo naši avtomobili) in dobimo … en kup težav. A najprej o prednostih.
Največja prednost je, da z uporabo TL sistema na terenu redkeje staknemo defekt. Za prazno gumo je pogosto kriv trn ali drug oster predmet v gumi, ki počasi prileze do njene duše. Tesnilna tekočina (mleko) TL sistema pa nam v trenutku zatesni luknjico, ki jo je tujek naredil v gumi. Drugi razlog za počeno zračnico je udarec gume v trdo oviro – kamen, robnik, korenino… Zaradi nizkega tlaka v zračnicah se guma splošči in pritisne zračnico na rob feltne. Snakebite z značilnima luknjicama v zračnici je neizbežen. Ker pri TL sistemu nimamo zračnice, guma ne bo spustila duše.
Pri TL sistemu lahko zaradi manjše možnosti defekta vozimo z nižjim tlakom v gumah. To pa omogoča boljši oprijem gume s podlago in zagotavlja mirnejše premagovanje ovir.
Tretja prednost najbolj razveseljuje tekmovalce, saj se kolo s TL sistemom vrti živahneje. Običajno je TL lažji od klasičnega sistema, nižja teža rotirajočih delov kolesa pa pomeni hitrejše pospeševanje in višjo hitrost. K višji hitrosti pripomore tudi nižji kotalni upor TL sistema. Pa seveda aerodinamična čelada, oprijet dres, obrite noge in poln žep kofeinskih gelov ;-))
Za TL sistem poterebujemo:
- TL obroč je posebna feltna, ki z notranje strani nima vidnih lukenj za špice. Lahko pa si v TL predelamo klasičen obroč. Z notranje strani ga oblepimo s posebnim lepilnim trakom in tako zatesnimo luknje za špice. Poiščite ga pri vašem trgovcu.
- Ventilček: v obroču je ena sama luknja, ta je namenjena posebnemu ventilčku.
- Guma je na videz enaka, a je narejena iz drugačne zmesi, ki ni (ali je vsaj manj) porozna.
- Tesnilna tekočina ima seveda nalogo tesnjenja. Najprej mora zatesniti poroznost kolesarskega plašča (nemški gumar je imel s tem kar nekaj težav). Potem mora zatesniti vsako predrtje gume (razen, če ga ne).
Kako sestavimo TL sistem?
Ventilček vstavimo v luknjo obroča. Gumo namestimo na obroč in jo po obeh straneh namažemo z milnico. Med polnjenjem bo zato lepše zdrsnila do roba obroča. Iz ventilčka odvijemo sredico in skozi njegovo votlo steblo vlijemo tesnilno tekočino. Potem sledi najtežji del. Gumo moramo na hitro napolniti z zrakom, da se razširi do roba obroča. Z navadno tlačilko nam to ne bo uspelo, lažje gre s kompresorjem ali CO2 bombico. Dokler guma ne nalega na rob obroča, sistem ne tesni, mleko šprica iz špranj, nam pa se kisajo možgani. Ko vraga ukrotimo, kolo vrtimo v vseh smereh, da se mleko lepo razlije po notranjosti gume.
Proizvajalci tesnilnih tekočin obljubljajo skoraj čudeže pri zapolnitvi lukenj. Če nam sistem dobro deluje sploh ne vemo, da smo imeli defekt. Med vožnjo se kolo vrti in tesnilno mleko samo zamaši nepotrebno luknjico v gumi. Če pa je ta večja, mleko šprica skozi luknjo. Včasih pomaga kratek pritisk s prstom na mesto predrtja. V večjo luknjo lahko porinemo zobotrebec in ga odlomimo. Veselov Peter (hej, vso srečo na Cape Epicu!) ima vedno pri sebi nastavek s koščkom gumijastega traku, ki ga zarine v luknjo. Če nam nikakor ne uspe zamašiti luknje, moramo poseči po klasičnem orožju – zračnici. Odstranimo TL ventilček in pod gumo namestiti zračnico.
To je šele svinjsko opravilo!
Ste že preverili, kako pretegnjeno verigo imate na kolesu? Več kot 0,8 %???
Kakšno vprašanje? Pošljite mail na info@mahmtb