Pred dnevi sem spet grešil. V Karavankah sem si zaželel in odpeljal eno prepovedano. Gorski kolesar je pač težko kaj drugega, kot – grešnik.
Visoko gor na gozdni poti, ko še ni bilu sledu o grehu, sem srečal lovca. Zaradi ostankov snega je moral pustiti avto nižje ob poti. Brez puške je bil kar simpatičen. Ko je vprašal kam grem, sem mu iz same zlobe odgovoril kar po resnici. Odgovor ga sploh ni ujezil in razložil mi je, zakaj se to prečenje imenuje Železnica.
Grešil sem s tolstim
Šel sem naprej in kmalu začel grešiti. A grešil sem nežno. Široke, mehke gume fetbajka niso agresivne do zemlje pod njimi. Zaradi dobrega oprijema na vzponih ne zakopljejo in na spustih, če seveda pravilno zaviraš, ne vlečejo črte. Grebensko prečenje zna biti kar pestro, saj poleg kolesarjenja zajema tudi pešačenje s porivanjem ali nošenjem bicikla. Tistih nekaj planincev, ki sem jih srečal, je bilo navdušenih. Jasno, da sem se jim prvi umaknil z ozke steze in jih tudi glasno pozdravil.
Še najbolj sumljivo me je gledal očka z mlado družino. A ko sem malemu Roku, ki se je kujal na štoru, dal čokolado, kasneje pa za njimi pripeljal še pozabljeno jopico, se je tudi on smejal. Jaz pa sem kasneje za nagrado našel spust, ki ga prej še nisem poznal. Izognil sem se petim kilometrom asfalta in vriskajoč prišel v dolino na sladoled.
Moramo res živeti v grehu?
Slovenski gorski kolesar je grešnik. Vse, kar je lepo, je prepovedano. Čeprav ne onesnažujemo okolja in je naš vpliv podoben pohodnikom, nas zakonodaja daje ob bok motornim vozilom. V Sloveniji je kolesarjenje dovoljeno po javnih cestah in utrjenih makadamskih poteh, če temu ne nasprotuje lastnik. Prav tako lahko kolesarimo po označenih gozdnih poteh. Taka ima na začetku tablo, da je to gozdna pot, po kateri voziš na lastno odgovornost. Po gozdnih vlakah je kolesarjenje dovoljeno, če je za to dal soglasje lastnik. V praksi to pomeni, da kolesarjenje po vlakah ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno kolesarjenje po planinskih poteh in stezah. Izjema so planinske poti za dvonamensko uporabo. Tak status lahko dobi, če je njena svetla širina vsaj 1,5 metra, naklon ne presega 20% in preživi vso proceduro potrditve. Seveda je prepovedano tudi kolesarjenje po brezpotjih.
Kaj nam je storiti
Če že grešimo, delajmo to z občutkom. Spoštujmo naravo in se zavedajmo, da smo v njej gostje. Izogibajmo se nestabilni, sipki in razmočeni podlagi. Ne kolesarimo po terenu, ki ga tehnično ne obvladamo. Ne kolesarimo, če ne obvladamo kolesa! Pojdimo stran od najbolj obiskanih poti. S planinci se ne zapletajmo v konflikte. V prekršku smo (običajno) mi in ne oni. Prilagodimo hitrost in tako pazimo nase in na druge.
Tisti, ki je brez greha, naj prvi vrže kamen. Jezus je že vedel, zakaj je pred 2.000 leti tako govoril. Tudi jaz se ne bojim, da me bo kdo zadel s kamnom. Verjetno bom na turi prej jaz zadel kamen.