Orkanska burja se je zaganjala v avte, ki so v Stinici čakali trajekt za Rab. Z otoka so sporočali, da močno dežuje. Ladjarji so grozili, da bodo ustavili promet, a mali trajekt se ni dal. Celo popoldne in vso noč je uporno premagoval ožino med Stinico na celini in Mišnjakom na otoku. Mali trajekt je bil prvi zmagovalec mtb.si vikenda na Rabu.

Petkova večerja je res malo zamujala, a nihče ni ostal na celini. V hotelu Tamaris smo se srečali stari in novi obrazi, prekaljeni mački in mtb novinci, tekmovalci in čisti uživači ter veliko punc in še več fantov. Kukali smo v zelene darilne vrečke in mnogi so iz njih kar takoj potegnili steklenico odličnega piva Resevoir Dogs. Saj res, le zakaj bi jo hranili za kasneje. Raje so prihranili ZipVitove energijske ploščice, ki so prišle prav na dveh turah.

Proti polnoči se je veter v mestu umiril. Nekaj zagnanih nas je šlo v (F)orum preverit, kaj je s Skitnico. Jasne Zlokić tam nismo slišali, zato smo si pripravili cocktail Skitnico. Kaj je v njem, bo za vedno ostala skrivnost. Morda tudi zato, ker se vseh sestavin sploh ne spomnimo več. Jih je bilo preveč.

Sobota je bila dan za veliko turo

Najbrž je bila kriva nervoza, da je bila hotelska restavracija že precej pred zajtrkom polna kolesarskih neučakancev. Ampak red mora biti, zato je bil zajtrk točno ob osmih in nič prej. In točno ob devetih se je skupina triintridesetih gorskih kolesarjev zbrala pod praporom mtb.si. Ampak a si na otoku Rab sploh lahko gorski kolesar, ali samo morski? Po odgovor smo šli v mesto k Luki Perčiniću, članu Zadruge samostrelcev Raba. Odgovora ni vedel, je pa povedal vse o lokih – samostrelih.

S spustom po strmih stopnicah se je sobotna tura le začela. Dolga kača kolesarjev je čez Kamporsko polje zavila na polotok Kalifront. Krepkih sto metrov dolga kolona se je raztegnila po sprehajalnih poteh tik ob morju. Še dobro, da so samevale. Edino pri Suhi Punti smo presenetili dva starejša nagca. Njima je bilo nerodno, mi pa smo gledali stran. Za hotelskim naseljem smo vstopili v pragozd Dundovo, a prav globoko vanj nismo rinili. Raje smo zapeljali na eno mnogih Premužičevih mojstrovn, spet prišli na sonce in si po lepem tehničnem spustu v Ružićih, ob mivki Kamporske Drage, privoščili prvo resno pavzo.

V prvem delu se je tura kar vlekla, po pavzi pa dobila zalet, ki ni več pojenjal. Najbolj strm klanec nas je peljal na Fafandele, lep “drop” pa v Supetarsko Drago. Tam se je takoj za najstarejšo rabsko cerkvijo začel nov odsek Premužićeve kamnite steze, ki je na vrhu Fruge ponudil pogled na Goli Otok in na Rajsko plažo Loparja. Kakšno nasprotje! Spust v Lopar je bil eden od vrhuncev dneva.

Ker smo želeli, da vsi udeleženci ture skupaj pridemo v Lopar, smo do tam vozili v eni skupini. V dve smo se razdelili za povratek. Ena se je v hotel vračala po asfaltu, z drugo pa smo se po strmi poti vrnili na Frugo, ter se v Rab vračali po stranskih poteh. Čeprav smo bili že tik nad mestom, ture še ni bilo konec. Vztrajni so za nagrado dobili še nekaj ovinkov in stezic, ščepec kamnov, par kratkih vzponov in seveda daljših spustov. Še eno sladico sem imel pripravljeno, a večino je zanimalo samo še pivo. Prav so imeli, za prvi dan je bilo dovolj kolesarjenja.

Po večerji, ki je nadomestila tudi kosilo, nas je z njegovim vrhunskim šampanjcem presenitil Igor. Potem se je začel srečelov. Prav vsaka srečka je zadela, najboljše pa je bilo to, da srečke sploh ni bilo treba kupiti. Si danes sploh še lahko predstavlješ kaj takega? Same super nagrade, med njimi pa so izstopali Uroševi unikatni slamniki. Vsak od njih je bil okrašen z izvirnimi kolesarskimi dodatki. Enkratni slamniki so bili drugi zmagovalci mtb.si vikenda na Rabu.

V nedeljo je jedilnica nekam dolgo samevala

Vseeno smo bili ob devetih zbrani pred hotelom, sedli v avte in se zapeljali do Loparja. No, eni pač ne in so tja odbrzeli s kolesi. Ta dan nas je čakala posebna tura za Loparjem. Tam ni skoraj nobenih poti, a podlaga omogoča počasno vožnjo s kolesom. Kjer ni šlo s kolesom, smo šli peš. Obiskali smo vse uvale, ki gledajo proti celini in prevozili vse pečine, obrnjene na Goli otok. Nebo je bilo oblačno in padlo je celo par kapelj dežja.

Teh se nismo ustrašili, turo pa je tik pred koncem skrajšala močna plima, ki nas ni pustila na zadnjo sipino. Poiskali smo zasilni izhod, ki se je spremenil v odlično singlo! Nedeljska tura je bila krajša, saj smo morali hotel Tamaris zapustiti do 14:00 ure. Enim se je mudilo domov, drugi smo raje do kasnega popoldneva uživali na rabskem soncu.

Rab z ekipo mtb.si

… je bil naš prvi dogodek take vrste. Vi ste bili naši testni zajčki. Ni šlo vse gladko, a če niste opazili trežav, smo jih dobro rešili. Andrej, Uroš, Aleš, Matej in Darko iz potovalne agencije Potuj Nekam smo veseli, da ste bili z nami.

Vsi vi ste zmagovalci tretjega dne. Ne, celega vikenda. Hvala!

Čez nekaj dni bo na voljo povezava do vseh fotografij, ki sem jih posnel, za zdaj pa le manjši jagodni izbor: