Tekst o tubelessu je bil eden prvih, ki sem ga pred leti spisal za mtb.si. In čeprav mi je v tem času spustilo kar nekaj tubelessov, večina napisanih stvari še vedno drži.
A veš, kaj sta tista dva rožička, ki štrlita ven iz pnevmatike? Jasno, to je čisto svež črv, ki sem ga pravkar zarinil v prebito gumo. Je že tako, da tudi tudi tako hvaljeni tubeless včasih potebuje našo pomoč.
Gremo nazaj v čase prvega članka iz uvoda (na dnu najdeš povezavo). Takrat so sicer še obstajale prave tubeless pnevmatike, ki so tesnile tudi brez mleka, a so bile so zelo težke. Prav tako so obstajali pravi tubeless obročniki. Taki, brez lukenj za niple. A če ti je počila napera in si moral menjati tuljavko, je bilo treba zvrtati luknjo v notranjo steno obročnika. To je bolelo, feltna pa je spet tesnila šele, ko si jo polepil z lepilnim trakom. Danes so tako zatesnjeni skoraj vsi “tubeless ready” obročniki.
Pojdimo po vrsti
Za tubeless torej potrebuješ obročnik, trak, da ga zatesniš, TL ventilček, tesnilno mleko, TL Ready pnevmatiko in nekaj, s čimer boš pnevmatiko napolnil z zrakom. Vprašanje pa je, če ti potrebuješ tubeless? Jaz mislim, da ga, sploh če se pogosto voziš tam, kjer je veliko trnja (Kras, hrvaška obala …), in tam, kjer je veliko ostrih skal. S trnjem se TL odlično spopada, bolje od zračnice pa se odreže tudi v kategoriji “snejkbajtov”. Prav zaradi slednjega lahko TL pnevmatiko vozimo s precej nižjim tlakom, kar zagotavlja boljši oprijem s podlago, pa tudi udobnejšo vožnjo.
Poleg tega je TL sistem običajno lažji od kompleta z zračnico, resni testi pa pravijo, da ima guma s TL sistemom manj kotalnega upora (to bo razložil kakšen fizik) in je zato hitrejša. Hitrejša je tudi zato, ker se mehka pnevmatika ob naletu na oviro (korenina, skala) čez njo prevali, trda pa se vanjo zaleti.
Kaj pomeni “tubeless ready”?
Napis “tubeless ready” na obročniku še ne razkriva, kaj se v resnici skriva pod pnevmatiko. Nekateri proizvajalci že sami s trakom zatesnijo obročnik, pri drugih pa to pomeni, da bo obročnik, če ga boš dobro zalepil s trakom, morda res zrakotesen.
Pravzaprav lahko na ta način za TL pripraviš skoraj vse obročnike, tudi tiste starejše, ki se ne ponašajo s tem kraljevim nazivom. Včasih so za zatesnitev uporabili kar prerezano zračnico, danes pa se večinoma lepi namenski trak ali pa enostavno duct/gorilla tape. Razlika je edino v teži.
Kako se lotiš projekta TL?
Ko polepiš obročnik (en krog in še malo je dovolj), moraš na mestu za ventilček preluknjati trak in vstaviti ventil. Ta mora imeti gumijasto tesnilo, ki se kar najbolje prilega notranji obliki obročnika. Slabo zalepljen trak in napačno izbran ventil sta najpogostejša razloga, da TL ne drži zraka. Iz ventila odstrani jedro, saj te zdaj čaka najtežja naloga – nameščanje pnevmatike.
Mnoge pnevmatike imajo določeno smer vrtenja, zato pazi, da jo boš pravilno namestil na obročnik. Če boš tu zamočil, te na koncu čaka precej svinjsko delo. Prav tako pazi, da med nameščanjem ne poškoduješ tesnilnega traku. Nekateri nalijejo mleko v pnevmatiko že med montažo, jaz pa s tem ne hitim. Montaža gume zračnice zna biti prav zoprno opravilo. Močan pretok zraka skozi ventil v pnevmatiko je zelo pomemben in steblo brez jedra ventila je lahko ključ do uspeha.
Včasih lahko pnevmatiko napolniš že z običajno samostoječo tlačilko. Če z njo ne gre, lahko uporabiš kompresor s konstantnim dotokom zraka ali zračni zalogovnik, ki s sprostitvijo ventila v trenutku naponi pnevmatiko. Če ti ni škoda denarja, lahko poskusiš tudi bombico CO2. Pnevmatiko “pumpaš” tako dolgo, da slišiš tisti značilni po(n)k, ko se ta uleže ob rob obročnika. Če boš prej namazal rob z milnico, se bo ta še lažje, lepše in hitreje ulegla.
Ko boš odstanil nastavek tlačilke s stebla ventila, bo zrak seveda butnil iz pnevmatike, a ta bo ostala na mestu. Šele zdaj skozi steblo ventila vliješ tesnilno mleko. Da ne boš preveč pacal, uporabi cevko, brizgalko ali namensko plastenko z ozkim izlivom. Koliko mleka boš dal v pnevmatiko? Za novo 29-palčno vsaj 100, za široko tudi 150 ml ali več. Potem v steblo ventilčka privij jedro, nato napolni na tlak, ki ti ustreza, in jo zavrti. Mleko se mora enakomerno porazdeliti po stenah.
Ne boj se, če pušča na začetku
Na novo zloženi TL pogosto pušča. Če bo pnevmatika zjutraj prazna, to še ni znak za preplah. Spet jo napolni in pojdi čimprej na kolo. Med vožnjo se bo mleko najlepše razlilo po notranjosti in zapolnilo mesta, ki ti nagajajo. Če bo prazna tudi po drugi, tretji in četrti vožji, je nekaj narobe. Razlog boš ugotovil le tako, da boš razdrl tubeless in tu se začne tisto manj lepo delo.
Manj lepo delo te čaka tudi, ko ti TL spusti na turi. S trni sistem običajno opravi kar sam in niti ne veš, da si v pnevmatiko dobil tujek. Manjše luknjice mora zamašiti mleko. Običajno ga nekaj steče skozi luknjico, a se curljanje kmalu ustavi. Če se ne, mu lahko pomagaš tako, da na mesto puščanja pritisneš s prstom. Pnevmatika mora biti seveda postavljena tako, da je luknjica na najnižji točki. Le tako jo bo doseglo mleko, drugače bo mleko spodaj, luknjica, skozi katero bo puščal zrak, pa zgoraj na suhem.
Črviček, črviček, kje si?
Proizvajalci pogosto obljubljajo, da mleko zakrpa luknjice “up to 5 mm”, jaz pa bi tu dodal še “my ass”. Za tako velike luknje potrebuješ črve. To so posebni, različno debeli grobi gumijasti trakovi, ki jih s posebno “kvačko” zarineš v pnevmatiko. Če “kvačko” potem, ko je v pnevmatiki, še malo zasukaš, boš v notranjosti s črvom res naredil vozel, ki zna zakrpati kar veliko luknjo. Za tekmovalce pa obstaja poseben sistem, ko z injekcijo vstavijo črva in hkrati z bombico CO2 napolnijo pnevmatiko. To ni poceni, a pri njih je tudi čas dragocen.
Ko pa tudi črv ne reši težave, se moraš lotiti umazanega dela. Snemi pnevmatiko, nekam (neekološko) odlij preostalo mleko, odvij TL ventilček (zato imej v orodju tudi male klešče) in v nahrbtniku poišči zračnico. Ja, tudi ko voziš sistem TL, moraš imeti v rezervi zračnico. A pozor! Preden namestiš zračnico, moraš pnevmatiko z notranje strani dobro pretipati in odstraniti vse trne, ki so se v dolgih kilometrih zarili vanjo!
Bleščice
Zadnje čase se v mleko dodajajo različne granule, ki pomagajo zapreti luknje. Med najcenejšimi so bleščice iz kozmetične trgovine. Še bolj uporabni so penasti trakovi in klobase, ki jih damo v pnevmatiko in pri udarcu v oviro preprečujejo udarec ob rob obročnika. S tem ščitijo obročnike pred poškodbo in pnevmatiko pred “snejkbajtom”, klobase pa tudi po prazni pnevmatiki omogočajo zasilno kolesarjenje.
Z Živo sva lani vodila skupino fantov po Krku. Nihče od njih ni imel tubelessa. Očitno smo že nekje na začetku povozili šop trnja. Midva nisva imela nobenih težav, fantje pa … Po 23. defektu jih nismo več šteli.
Preberi še: