Ozka steza nad morjem je kar izginjala pod kolesi. Letelo je kot sam vrag. Vožnja po ravnem je bila bolj podobna strmemu spustu. Gnala me je elektrika! Spoznal sem, katera droga zasvoji električarje. Šlo je za čisti užitek z (malo) manj vloženega truda.

Testiramo ali le opažamo?

Prejšnji vikend smo kolesarili po fantastičnih stezicah med Rabcem, Labinom in Rašo. Z nami je bila tudi Petra, povsem običajna punca. Drugačno pa je bilo njeno kolo, ki je v sebi skrivalo zmogljivo baterijo in močan elektromotor.

Elektro doping še ni na listi prepovedanih substanc za rekreativce, zato ji ta že nekaj let pomaga, da je na vzponih, pa tudi po ravnem, enakovredna ostalim kolesarjem v skupini. Ker si z elektriko lahko privošči daljše in težje ture, je na tehnično zahtevnih spustih celo med najhitrejšimi. Jasno, da na njih električne pomoči ne potrebuje.

Ukradel sem ga

Ker priložnost naredi tatu, sem med postankom za malico sedel na njenega polnovzmetenca. Dva kilometra divjanja po razgibanem priobalnem trejlu seveda ni bilo dovolj za resen test. A dovolj za spoznanje, kako zabavno je lahko električno gorsko kolo.

Tudi ko voziš po ravnem, imaš zaradi hitrosti občutek, da si na spustu. Spust pa je za mnoge sveti gral gorskega kolesarjenja, ki jim daje motivacijo za vzpon na vrh hriba. Faktor užitka je z e-kolesom zagotovljen.

Faktor?

Drugače je s faktorjem fitnesa. Ta je variabilen od “eko” do “turbo” načina. Med vožnjo sem prišel do zanimivega nasprotja. V “eko” nastavitvi sem kar spodobno divjal po zahtevni stezi brez naklona.

Pred vzponom sem prestavil v lažjo prestavo, a mi je kadenca vseeno padla. S tem se je zmanjšala pomoč elektrike in v klanec sem poganjal skoraj tako, kot bi vozil običajno kolo. Če bi želel tudi za vzpon ohraniti enako električno pomoč, bi moral prestaviti vsaj v način “tour”.

Elektro Urban

Dinamika vožnje z električnim kolesom je povsem drugačna od vožnje z organskim kolesom. Izkušeni kolesarji znajo imeti z njim na začetku celo nekaj težav. Prav to mi je dejal tudi Urban Komac. Nekdanji tekmovalec danes skrbi za mišice in odpravlja poškodbe drugih tekmovalcev in športnikov.

Zaradi svojega dela Urban nima dovolj časa za kolesarjenje. Letos si je kupil električno kolo in v manj kot letu z njim naredil 2.000 km in 20.000 višincev. “Super je, ker lahko v krajšem času prevozim tisto, kar mi s klasičnim gorskim kolesom ne bi uspelo,” pravi. “Moje delo je fizično naporno, zato mi ustreza, da lahko kolesarim z normalnim pulzom in pridem domov prijetno utrujen.”

Čeprav na njem preživi veliko časa, pravi, da to še vedno ni njegovo prvo, ampak drugo kolo. Skoraj pol leta je potreboval, da se je privadil novemu načinu vožnje, vseeno pa na spustih pogreša igrivost običajnega gorskega kolesa.

Električna kolesa so pač še vedno (pre)težka. To je tudi njegova edina zamera do e-kolesa. Drugače pa z njim ni imel nobenih težav, čeprav ga je gnal do meja njegovih sposobnosti. Vozil ga je v vročini in mrazu, po blatu in prahu in ga pral tudi z vapom.

Potarnal pa je, da imajo mnogi prodajalci premalo znanja za svetovanje ob nakupu e-kolesa. Nihče mu ni povedal, da se veriga veliko hitreje obrabi. Pa da je le najboljše vzmetenje dovolj dobro za težja elektična kolesa. In da so zavore s koluti, manjšimi od 200 mm, skoraj neuporabne za e-bajkanje.

Teža je res eden od redkih minusov električnih koles, a zavedati se moramo, da so ta šele na začetku svojega razvoja. Nekje se že skriva Lapierre, ki bo menda s težo že blizu organskim kolesom. Aja, tudi baterija mu je po enem letu že rahlo opešala.

In kaj pravijo številke pri Petrinem kolesu?

Za konec se spet vrnimo k naši Petri in njeni 500 Wh bateriji. Ta je v soboto 3 ure in pol poganjala Boschev motor Performance CX s 75 Nm navora. V tem času smo prevozili 50 km in naredili za 1.300 metrov vzponov. Kamnita trasa je bila dokaj zahtevna in Petra je dobro polovico proge vozila v “eko” načinu, 40 % v “touru” in slabih 10 % z najmočnejšimi “turbo” pospeški.

Na koncu je bateriji ostalo slabih 20 % energije, Petri pa precej več. Baterija je stara pol leta in ima prevoženih 1.250 kilometrov. Zdrži torej eno povprečno turo, za kaj več pa zahteva postanek in kosilo za kolesarja ter električno vtičnico zase.

Električno kolo je nevarna droga, ki te zlahka zapelje. A bodi previden! Hitro je lahko hitro prehitro in elektrika te lahko tudi strese!