Julija 2019 je bil na dirki Transalp tam cilj 6. etape in dol v Trento smo se spustili po cestiJeseni pa smo tam našli trail, ki nas je pripeljal skoraj do mesta. Dokaj zahteven spust za dirko morda res ni bil primeren, nam pa je bil všeč in vključili smo ga v naš MiniTransalp. Lani sem sem ga še tipal, letos pa sem se pogumno pognal v dolinoa že po nekaj metrih z zadnjim kolesom udaril v skalo, skozi gumo začutil kamnito podlago, začuden obstal in pogledal nazaj.

In potem se je začelo

“Karbon” je petkrat močnejši od jekla in pol lažji od njega, pa tudi 30 % lažji od aluminija. Poleg odličnega razmerja med trdnostjo in težo je odporen na obrabo in visoke temperature, na korozijo, raztezanje in upogibanje. Karbon je kompozit, sestavljen iz dveh ali več gradnikov. Osnova je tkanina iz ogljikovih vlaken, tej pa so dodana polnila – smole, ki materialu dajo potrebno togost in trdnost. Zaradi medsebojnega delovanja osnovnih komponent kompozit presega lastnosti gradnikov.

Karbon, karbon in lom

Kolesarji ga imamo radi. Zaljubljeni smo v lahke in toge okvirje, krmila, sedežne opore, obroče, in še cel kup majhnih, vendar “zelo pomembnih” karbonskih dodatkov. A poleg dobrih lastnosti ima tudi nekaj slabih. Visoka cena ni nujno ena od teh, saj ga naredi prestižnega. Večja težava so udarci. Karbon poškodujejo ostri in ponavljajoči se udarci. Zato so sodobni okvirji že tovarniško močno zaščiteni v predelu gonilnega ležaja in cevi pod verigo.

Pred desetimi leti sem, verjetno pri padcu, poškodoval karbonsko sedežno oporo. Ni se zlomila takoj, nekaj mesecev je še vzdržala, potem pa naenkrat odpadla. Največ težav smo imeli s tem, da smo iz okvirja dobili del opore, ki je ostal v njem. Pred šestimi leti sem poškodoval karbonski okvir kolesa. Pravzaprav so ga poškodovali kamni, ki so izpod prednjega kolesa leteli vanj. 

Na srečo imamo mojstre, ki lahko pozdravijo skoraj vse karbonske poškodbe. Potem sem odlomil karbonski nosilec sedeža. Niti sanja se mi ne, kaj bi bil lahko vzrok tistega loma. A ker je bil sedež star le 10 mesecev, so mi priznali garancijo in dobil sem novega. Letos sem na spustu v Trento zlomil … karbonski obroč.

Karbon mi je ljub, predvsem pri obročnikih

Prve karbonske obroče sem dobil že leta 2013 na superlahkem maratonskem hardtailu Cube. Priznam, da sem se jih bal. A čeprav sem z njimi kar zagreto tekmoval, v štirih letih nisem imel nobenih težav.

Zadnji dve leti se pod menoj spet vrti karbon. Mislim, da so lahki karbonski obroči najboljša investicija v hitro kolo, boljša od vseh ostalih “superlight” komponent in dodatkov. Pred udarci jih varujejo pnevmatike in zrak v njih. Sami jih lahko zavarujemo še s penastimi vložki, ki jih vstavimo v tubeless gume. Ti ščitijo pnevmatike pred predrtjem in obroče (tudi aluminijaste) pred lomom. 

Prestop iz aluminija na karbon ni bil stresen, saj je bil moj prvi par namenjen testiranju. “Don’t be gentle, it’s a rental”, sem si govoril, ko sem obročnike Pancho štiri mesece preganjal čez ostro kvarnersko skalovje. Zadnji dan so opletali toliko kot prvi – nič. Potem sem presedlal na Specove Rovalke in jih po letu in pol oddal take, kot sem jih dobil. Zamenjal sem edino ležaje. Letos poleti sem pristal na super lahkih No Limited Wheels  in konec avgusta se mi je prvič z(a)lomilo.

Brez zadržkov, prek limita

Ne spomnim seda bi bil tisti sunek iz prvega odstavka posebej močan. A nekaj silnega je moralo biti na tisti skali, da je raztrgala gumo, presekala penastega Huck Norrisa in zlomila karbonski obroč. Penaste zaščitne vložke v gumah vozim že več kot dve letiObroči so mi hvaležni, jaz sem skoraj pozabil na “snake bite”, s črvi pa večinoma rešujem le še sopotnike.

Luknja v gumi je bila velika za prst in črv ji seveda ni pomagal. Zato sem razdrl tubeless, v mlečno lepjivo gumo vstavil zračnico in se s počenim obročom ter malo previdnosti po trailu spustil v Trento. Škoda, da nisem bil tako nežen tudi v prvih metrih spusta. Lepo je šlo do dna in šele na asfaltu sem občutilkako mi v resnici opleta zadnji obroč

Za naslednje dni me je s svojim kolesom rešil Alešjaz pa sem pisal proizvajalcu No Limited in za dobrih 100 evrov iz Poljske kmalu dobil nov obroč (brez pesta in naper). Za reklamacijo jim nisem težil. Mojster Tine mi je sestavil nov zadnji obročnik, jaz pa sem mu namenil novo pnevmatiko in vanje stlačil nov penast vložek.

Takle vložek varuje plašč in obroč

Ker verjamem v vložke

V logaškem Cultu sem dobil tubeless vložek Vittoria Air Liner in pnevmatike Vittoria Barzo 29 x 2,35 XC Trail. Penasta klobasa velikosti M je s 170 grami res nekaj težja od traku Huck, a zato nudi boljšo zaščito. Prav tako (delno) omogoča vožnjo s prazno (predrto) gumo. V pnevmatiko je ni težko spraviti, precej težje pa je spraviti gumo s klobaso na obroč. 

Pri tem mi je s svojimi spretnimi in močnimi prsti pomagal Jaka. Pravi, da so v Kanadi montažo gume z insertom zaračunali dvojno. Dobra stvar tega kompleta je, da lahko pnevmatiko z vstavljenim vložkom enostavno napihneš z navadno tlačilko. 

Air Liner ima dva kanala in par lukenj, ki zagotovijo, da se zrak in mleko lepo razporedita po notranjosti gume. Grafen je bližnji sorodnik karbona, le da so njegove niti še tanjše. 

Vittoria v svojem razvojnem centru že dolgo eksperimentira z njim in trenutno uporablja njegovo drugoizboljšano verzijo 2.0. V zmesi grafen zapolni prostore med molekolami gume, plašči pa so zato obstojnejši, bolj odporni na predrtje in imajo boljši oprijem v mokrih razmerah.

Prav tako so edini izdelovalec gorskokolesarskih pnevmatik, ki zna v eno pnevmatiko vgraditi štiri različne zmesi gume – eno v jedro in drugo v površino stranskih čepkov ter še dve različni v in pod čepke tekalne površine. S tem zagotovijo gumi najboljšo kombinacijo kotalnega upora, oprijema, stabilnosti in vzdržljivosti.

Obroč z Air Liner peno

Lahke ali težje pnevmatike

Pred leti sem imel kar nekaj težav z lahkimi mtb pnevmatikami. Prastari strah do “nežnih” pnevmatik sem izgubil lani, ko sva oba z Alešem na Mitaskah brez kakršnih koli težav prevozila dirki 4Islands in Transalp. Po močnejših Onzah Canis sem letos poleti kolo preobul v Vittorio Mezcal. Lahki gumi sta se lepo vrteli, zaradi širine 2.35 in nizkega tlaka pa kljub nizkemu profilu nisem imel nikoli občutka, da jima manjka oprijema. Po 40.000 višincih sta bili še obe zdravi, tista skala nad Trentom pa bi verjetno prebila tudi tankovsko gosenico.

Sveža Barzo je prav tako XC trail pnevmatika, a ima malo bolj grob profil in nekaj gramov več. Upam, da jo bom lahko kmalu peljal na terene, ki si jih zasluži. In da bom tam lahko preizkusil moč zelene klobase Air Liner. Verjamem, da bo tudi novi obroč No Limited dokazal, da so njegove meje še vedno visoko. Le nam naj odprejo meje. Čimprej, to si zagotovo vsi želimo.