Otroški je na jugu, kolesarji pa imamo svoj GardaLAND na vrhu Gardskega jezera . Tam, kjer se v jezero izliva reka Sarca in so čisto skupaj očarljiva mesteca Riva del Garda, Torbole in Arco. Čeprav imata vrhova Monte Baldo in Mt. Stivo še belo kapo, se vse pod njima že veselo nastavlja soncu in gumam naših koles.
Na turah po Kraškem robu in Istri smo nabirali prve pomladanske kilometre. A za veliki vstop v MTB sezono je prvomajska Garda kot naročena. Vreme bo lepo ( lansko leto smo že pozabili) in temperature višje, kot smo jih vajeni doma. Kolesarskih tur je v izobilju in so seveda primerne za vse; tako za družine, kot tiste najbolj nabrušene. Samo poznati jih je treba. Ene bo navdušil že kičast vzpon skozi tunelčke in v skalo vklesano pot do Pregasine, drugi bodo potegnili naprej in jih bo obrnil šele sneg na zadnjem tunelu pod Tremalzom. Ker leži jezero le 65 m nad morjem, se bo do tam nabralo že precej višincev. Po turi nas bo razveselila sladoledna mavrica v gelateriji Eta Beta. In nekaj obratov kolesa naprej Meckijev najdaljši… in njegova f…ing perfect kolekcija. Vsega bo dovolj nad in ob jezeru.
Vsega, razen miru.
V prvem majskem vikendu se namreč na obali dogaja največji »must be there« mtb festival. Sejem koles, najnovejše opreme in oblačil je seveda paša za oči. Testni bicikli so seveda na voljo. Nagradne igre, trail show, enduro tekma, nočni eliminator in veliki maraton vlečejo rdečo nit dogajanj. Višek je seveda »Open Night Party!« Tam ne sme manjkati nihče. In ob vsem tem naj človek še kolesari?
Prejšnji teden sem pisal o stvareh, ki naj bodo vedno v kolesarskem nahrbtniku. Nisem omenil majhne, a zelo uporabne stvari, ki nam lahko prihrani veliko denarja: ključavnica za kolo! Ne gre za močno ključavnico, ki bo ves dan varovala naše kolo na železniški postaji. Samo tanka žica, ki bo nanj pazila takrat, ko boste plačevali sladoled. In še cestni nasvet: med kolesarjenjem pazite na tiste, ki se v promet vklapljajo z vaše desne. Kaj radi vsa spregledajo in izsilijo. Mene so v enem dnevu kar dvakrat. Ker sem dogajanje pravočasno predvidel, sem se pripravil, jurišal na avto, potem pa »v zadnjem trenutku panično bremzal«. Mi pa lani na Gardi to ni uspelo in na ogrevanju pred maratonom me je voznica naložila na havbo. Na srečo brez posledic zame in za moje kolo. Za njeno psiho se nisem sekiral.