Berto je kolesar. Gorski kolesar. Berto je tudi fotograf. Odličen akcijski fotograf. Si sploh lahko oboje? On pravi, da lahko. Le odločiti se mora, čemu bo namenil dan.
Ko kolesari, pusti foto opremo doma. Vrhunski fotoaparat in objektivi močno obtežijo nahrbtnik. Pa tudi glavo, saj si z dragocenim tovorom ne sme privoščiti padca. Do sedaj še ni imel smole. Ko se odloči za fotografiranje, takrat je oboje. Kolesar in fotograf, saj na snemalno lokacijo najlažje pride s kolesom.
Sandi je fotograf akcije in zato je ob sebi zbral skupino fantov, ki vsak na svojem področju odlično obvladajo kolo. Pozna njihov stil in sposobnosti, oni pa mu zaupajo in ga ubogajo. Tudi takrat, ko morajo zaradi prave svetlobe vstati zelo zgodaj. 
Tudi takrat, ko jim pove, kaj in kako naj oblečejo. Barve so v gozdu zelo pomembne, saj poudarijo kolesarja. Najpomembnejša pa je Sandiju prava svetloba. Najraje fotografira zjutraj ali, še pogosteje, pozno popoldne. Čez dan pa le v oblačnem vremenu, sicer so barve sprane in fotografije ploske. Vedno dela le z naravno svetlobo, dodatni reflektorji in bliskavice ga ne zanimajo. Če je obraz kolesarja v senci, se postavi drugam. Ali pa enostavno ne pritisne sprožilca. Fotografija mora biti popolna, ali pa je ne bo.
Pomembna je vremenska napoved. Ta mu pogosto določi delovni dan. Ko se obeta pravi, si vzame tudi prost dan v službi. Pokliče “fotomodele”, jim predstavi lokacijo, načrt dela in urnik. Če bi rad posnel sončni vzhod s kolesarjem na vrhu gore, je odhod že zgodaj zjutraj. V visokogorju največ uporablja širokokotni objektiv, ta najlepše zajame lepoto gorske pokrajine. Običajno dela v polavtomatskem načinu. Ko je svetlobe dovolj, nastavi želeno vrednost zaslonke, fotoaparat pa prilagodi čas osvetlitve. Ko svetlobe manjka, se temu prilagodi z ročno izbiro časa osvetlitve.
Fotografski dan pomeni veliko ponovitev in malo pravega kolesarjenja. Fantje to vedo in se vsakič posebej potrudijo. Berto jih spodbuja, a tudi pazi, da ne gredo prek svojih zmožnosti. In hvaležen jim je za njihovo požrtvovalnost. Vseeno se zgodi tudi dan, ko je ves trud zaman, a nikoli zastonj.
Dnevom fotografiranja sledi postprodukcija oziroma obdelava fotografij na računalniku. Posneti material pusti nekaj časa, da se emocije s snemanja ohladijo. Izkušnje mu pomagajo, da lahko kritično pogleda vsako fotografijo in se odloči, katera je vredna nadaljnje obdelave. Poravna horizont in obreže robove, popravi barve in kontrast ter odvzame šum in doda ostrino. Berto je pač otrok digitalne fotografije.
Vrhunski fotografi si za svoje delo postavijo foto studio. Tudi Sandi ga ima, a je drugačen. S prijatelji so na pobočjih Jošta pri Kranju zgradili legalni gravitacijski kolesarski poligon Borovničke. Takega s soglasji lastnikov gozdov in celo štempljem države. Borovničke so njegova najljubša foto lokacija. Tam pozna vsak meter trailov, ve, kako se spreminjajo z letnimi časi in kdaj je tam najlepša svetloba. Žal so obrnjene tako, da je fotografiranje z idealno naravno svetlobo mogoče le dopoldne. Ker idealni fotografski dnevi niso vezani na proste dneve, se kakšen tudi izgubi.
Naslednja naloga je izbira fotografij za objavo. Največ objavlja na tujih internetnih straneh 500 px, 1x, Photocrowd in Vitalmtb. Vsaka od teh strani favorizira določene elemente fotografije. Sandi pozna okus urednikov in publike, zato ve, kateri posnetek sodi na določeno stran. Na glasovanju za foto tedna pri Vitalmtb je že večkrat zmagal in s tem pomagal do nagrade tudi izžrebanemu srečnemu glasovalcu. Zato naslednjič ne oklevaj in glasuj za Bertota! Vesel je odzivov in komentarjev na svoje fotografije, saj mu dajo informacije o njegovem delu. Trenutno je zadovoljni lastnik Canona 5d mkIII
Poleg kolesarjenja veliko fotografira tudi turno in freeride smučanje. Čeprav večino projektov naredi v Sloveniji, bi šel rad kolesarit in fotografirat na Novo Zelandijo. Morda mu uspe veliki met in postane pro fotograf. Potem bo ta želja lažje uresničljiva.
Zapisal: Matej Hartman
Vso fotogalerijo je seveda prispeval Sandi Bertoncelj – Berto.
