Prijatelj, dober gorski kolesar, se je lani odločil za nakup novega gorskega kolesa. Davno nazaj je imel polnovzmetenca, nekaj zadnjih let pa je vozil in silno užival na trail hardtailu. Ponudba koles je pestra in veliko sva se pogovarjala o tem, kakšno gorsko kolo naj si izbere. Potem je “kliknil” in kmalu šel na prvo turo z novim kolesom. 

Ampak veselje ni trajalo dolgo. Kmalu me je poklical in mi dejal: ”Kaj je narobe z mojim kolesom? Trikrat sem že padel z njim!” Tuhtal sem, kaj naj mu rečem in nekaj mi je padlo v glavo: predobro kolo ima, ki mu preveč dopušča! Po nekaj letih vožnje na hardtailu se je spet znašel na polnovzmetenem kolesu. Novo kolo je bilo drugačno, vzmetenje je bolje požiralo ovire na spustih, kolo je postalo hitrejše in hitro je hitro postalo prehitro, prijatelj pa je zato končal na tleh. Edina napaka kolesa je bila, da je preveč dovoljevalo. Nikakor se nista ujela,  jeseni ga je prodal in se presedel nazaj na svojega starega Scotta. Ljubezen še traja. 

Podobno (pa v resnici drugače) se je zgodilo znanki, ki je po letih vožnje na odličnem ”all mountain” kolesupresedlala na XC raketo. Fantje so ji rekli, da je to ta hip najboljše gorsko kolo.  Na vzponih je bila res hitra, ampak spusti ji niso več šli. Prej je na njih uživala, zdaj se je na njih mučila. Takih in podobnih zgodb poznam še kar nekaj, ampak vseh nesrečnih ljubezni ne bom opisoval. 

Včasih je bil nakup novega kolesa enostaven. Šel si v kolesarsko trgovino, pogledal kaj imajo na zalogi, si nekaj izbral in to vozil. Danes razmišljaš o namenu uporabe, hodu vzmetenja, kotih, dolžinah, širinah, elektriki, elektroniki … Zanimivo je, da sta bila oba znanca iz uvoda nezadovoljna po nakupu drugega (tretjega) kolesa. Pri prvem še nimaš veliko izkušenj in si hitro zadovoljen s tem, kar dobiš. Ob nakupu drugega že imaš določena pričakovanja, ki jih novo kolo izpolni, včasih pa tudi ne. 

Pogosto me kdo vpraša: ”Kupujem novo gorsko kolo, kaj naj vzamem?” Največkrat se zasmejim in mu razložim, da še sam ne vem, kaj bi vzel, če bi moral jutri zamenjati svoje kolo. Kako naj potem pomagam njemu? Potem se začneva pogovarjati. Vprašam ga, kje vozi, kaj in kako vozi, s kom vozi, kaj mu je všeč in česa ne mara.  Tako skupaj prideva do tega, kakšen tip gorskega kolesarja je in kakšno gorsko kolo bi mu lahko ustrezalo. V resnici mu samo pomagam, da se na koncu odloči sam. 

Precej bolj splošen odgovor dam tistemu, ki me vpraša, če so kolesa določene znamke »dobra«. Slabih koles (skoraj) ni več, napake pa se zgodijo tako enim kot drugim. Sam nimam nobenega favorita in moj nevtralni odgovor je tak, da so si kolesa vseh znamk v istem cenovnem razredu podobna. S ceno je povezano naslednje vprašanje.

”Kje naj kupim kolo, na spletu ali v kolesarski trgovini?” Več razlogov je, da so kolesa na spletu pogosto (pa ne vedno) cenejša. Spletni trgovec nima fizične trgovine, ampak samo skladišče, njegovo tržišče je večje, ker ni omejen na lokalno okolje. A nižja cena ima tudi svoje pasti. Podpora spletnega trgovca je bolj virtualna od fizične trgovine. Pri domačem trgovcu lahko kolo vidiš, morda tudi preizkusiš. Resen prodajalec ti bo dobro svetoval in ti prodal tisto, kar želiš ti in ne on. Po nakupu ti ga bo nastavil in kasneje brezplačno opravil prvi servis. Če boš imel po nakupu (bognedaj) težave, boš vedel, na koga se moraš obrniti in komu težiti. Kako pa boš to reševal pri spletnem trgovcu? V kolesarski trgovine Wheelbase lahko kupiš kolo tako prek spleta, kot v fizični trgovini, zraven pa nudijo še dobre popuste.

Še en odgovor boš lažje dobil v fizični kot v spletni trgovini: katera je prava velikost okvirja? Neverjetno, koliko nas je ravno na meji med dvema številkama. Pri spletnem trgovcu boš svoje mere iskal v tabelah in zbegano ugotavljal, da si pri eni znamki še na  okvirju velikosti S, pri drugi pa že lepo na M. V trgovini pa boš enostavno sedel na kolo, morda res ne na izbrano, ampak podobno, in čeprav ti tistih nekaj minut ne bo dalo natančnih odgovorov, boš vedel, kdaj boš z mednožjem nasedel na štango, kako daleč je balanca in kako globoko lahko spustiš sedež. 

Včasih so prodajalci malo okuženi s stilom, ki ga furajo oni in ga ponujajo tudi kupcem, a takega boš kmalu prepoznal. Vseeno pa ne bodi tak, kot tisti pametni kupci, ki že vse vedo. Taki, ki pridejo do trgovca z vsem medmrežnim znanjem, želijo samo potrdilo, da imajo prav. Ti tudi do zdravnika pridejo z jasno izdelano samodiagnozo, ki so si jo po dolgem študiranju spletnih forumov postavili sami. Prav je, da imaš nekaj znanja o stvari, ki jo kupuješ, a do najboljših odgovorov boš prišel s pogovorom. 

Začel sem rahlo pesimistično, ampak v resnici je takih scenarijev zelo malo. Kupiš kolo, zapodiš se v hosto, narediš par slik, s katerimi se pohvališ na spletu, in furaš, dokler kaj ne crkne. Potem greš na servis, največkrat tja, ker si kolo kupil. Žal kvaliteta kolesarskih komponent  zadnja leta rahlo šepa, ampak to bo zgodba za drugič. 

Ej, pa ne izberi si novega kolesa samo po barvi. To je lahko prvi ali zadnji filter, nikakor pa ne edini!

*Naročnik oglasne vsebine je Wheelbase.