Najbolj se bojim šodrastih makadamskih spustov. Ker je hitro lahko hitro prehitro, ne rabiš veliko in že ležiš na cesti ali pod njo. Koliko se ob pristanku potolčeš, je najbolj odvisno od sreče. Kaj vse sledi padcu, pa je odvisno tudi od države.

Tako se je začela tudi prijateljeva štorija. Z ženo sta šla na kratko popoldansko turco in tik pred domom ga je makadamski ovinek spravil na tla. Glavo mu je rešila čelada, a vseeno je presekal ustnico, odbil del zoba, pa še vizir čelade ga je porezal po čelu. Kolo jo je odneslo dosti bolje.

Zaradi udarca mu je v glavi lepo šumelo, pa še krvavel je, zato sta šla na urgenco. Še preden so ga pokrpali, so tja prišli policisti. Dobil je pojočo travico, a kot zaveden športnik je seveda napihal čisto nulo. Še krvavemu se mu je oddahnilo, a prezgodaj.

Policaji so mu izdali plačilni nalog za 40 evrov (20, če plača v osmih dneh). Ugotovili so, da hitrosti vožnje ni prilagodil svojim vozniškim sposobnostim, zato ni obvladal vozila in je tako povzročil prometno nesrečo. Kot edini udeleženec je v njej utrpel lahke telesne poškodbe.

Začetek te zgodbe je povsem jasen, nadaljevanje pa zavito v gosto meglo. Zakaj se padec ni končal le s šivi, obližem in obvezo? Na urgenci ob vsakem nenavadnem dogodku pokličejo policiste. Medicinsko osebje pomaga poškodovancem, ni pa njihova naloga, da ugotovijo, če se je fant sam porezal s steklenico piva, pa če je žena res padla po stopnicah, ali zaradi čigave malomarnosti je zidar zgrmel v gradbeno jamo. Ker je stvari zelo težko razčiščevati za nazaj, je prisotnost policistov pač najbolj modra odločitev.

Policaji najprej preverijo alkoholiziranost ter zberejo obvestila (izjave). Potem ugotovijo dejansko stanje, okoliščine, odgovornost in morebitne kršitve predpisov. Naš kolesar je vozil vozilo (kolo) po površini, ki se uporablja za javni cestni promet. Ker ni prilagodil hitrosti stanju vozišča, je povzročil prometno nesrečo in se v njej lažje poškodoval.

Čeprav tega ne bomo nikoli priznali, je situacija zelo podobna tisti, ko objestnež zaradi divjanja z avtom zleti s ceste v jarek. Pri izrekanju sankcij za prekrške se policisti ravnajo po Zakonu o prekrških, izrek sankcije pa se presoja v vsakem primeru posebej. Sankcije so v veliki meri odvisne  od posledic, ki nastanejo z ravnanjem osebe, proti kateri se vodi postopek.

Drugače bi bilo, če bi padel na gozdni vlaki, stezi ali planinski poti. Tam padec ni več prometna nesreča, ampak je “le” dogodek. Trčimo pa v drugo čer – Zakon o ohranjanju narave. Ta ureja oziroma prepoveduje vožnjo v naravnem okolju, zato smo gorski kolesarji (pre)pogosto v prekršku, naš padli kolesar pa spet nesrečno nasede.

Pred dvema letoma sem padel nekje za Rašico in si zlomil klučnico. Na urgenci sem sedel ob možakarju, ki se je polomil, ker je s cestnim kolesom trčil v kolesarja pred njim. V tem primeru bi se mnogi že strinjali, da je res šlo za prometno nesrečo. A tisti dan sva oba imela tudi malo sreče. V nedeljski gužvi ekipa urgence očitno ni imela časa, da bi poklicala policiste in ostala sva nekaznovana.

Tudi mlajšim od 14 let se ni treba bati kazni, saj pri njih velja izključitev odgovornosti. Kako pa se ti lahko rešiš kazni? Morda z izjavo, da si kolo tovoril na hrbtu, tako kot Kozel na Vrtačo. Ali pa, da si se spotaknil ob metlo, ko si na domačem dvorišču pometal jesensko listje. Živemu človeku se pač vse zgodi.

Pri tekstu so mi s pojasnili pomagali ekipa škofjeloške urgence in magister Bojan Kos s Policijske postaje Kranj. Nihče od njih ni bil udeležen pri zgoraj opisanem dogodku.

Obrazložitev s strani policije: