Čeprav sta se po lanski avanturi na 4 Islands Bobi in Uroš odločila, da gresta letos na rezultat, so se stvari obrnile drugače. Bobi je že na poti v Južno Afriko, Ložarja je izdal hrbet. Upam, da to ni cena za lansko štiridnevno preganjanje singlespeed fetbajka čez Krk, Rab, Cres in Lošinj. Ko je zaradi DH Lošinja odpadel še Deklevc, sem najmlajši član (ha ha) uredništva mtb.si ostal sam.
A ne prav dolgo. Za partnerja na 4 Islands 2016 sem si izbral prijatelja Tomaža. S tem sem se mu maščeval, ker me je pred leti zvlekel med gorske kolesarje. Čeprav je na kolesu izredno močan in spreten, ne mara tekmovanja. Njegov edini pogoj je bil, da ga ne bom priganjal. Super! Torej bom lahko vozil mojega (prej Ložarjevega) fetbajka, spotoma fotografiral in med udeleženci iskal zanimive zgodbe.
Višincev v resnici malo več
Tekma je nekaj posebnega zato, ker se dogaja na štirih otokih. Nama je bila najtežja prva etapa na Krku.Dolg, tehničen spust v Punat je marsikoga dobro pretresel,vzpon mimo križevega pota pa izmučil. Preostalo moč so izpili klanci za Vrbnikom. Rab je bil lažji, a nas je že od jutra stašilo vreme. Veter in črni oblaki niso obetali nič dobrega, vendar je do konca ostalo le pri grožnji. Tretje etape na Cresu so se mnogi bali, saj je bila najdaljša in z dvema dolgima vzponoma. Pa ni bilo tako hudo. Zanimivo, da so imele vse etape več vzponov, kot jih je na večernih sestanikih obljubljal Tomislav. Zadnja etapa je bila vse do cilja mešanica hoje iz in na hrib, kamnitih stazic in lesenih northshorov, asfalta, betona in mehkih gozdnih stezic. Le veter se ni mešal z ničemer in je bil stalnica.
Večino težav z logistiko in transportom je organizator Adria Bike rešil že lansko leto. Takoj po prvi etapi so prepeljali kolesa ne Rab, mi pa smo šli tja naslednje jutro. Potem so šla kolesa naravnost na Cres, mi pa smo še enkrat prespali na Krku, z avtobusi prišli na Cres in tam štartali kar s trajekta. Etapa po Cresu ni bila krožna, zato so nas avtobusi počakali na cilju v Osorju in prepeljali v Veli Lošinj. Po zadnji etapi in zaključni zabavi je bil omogočen še povratek v Baško na Krku, kjer je večina imela svoje avtomobile. Morda se sliši komplicirano, a je teklo brez težav.
Tekmovalci so prišli iz 25 držav, tudi iz Amerike in Južne Afrike. A največ je bilo Slovencev. Sami prijetni fantje in dekleta, vedno pripravljeni na pogovor in druženje. Eni so prišli sem z mislijo na zmago, drugi z željo po dobrem osebnem rezultatu, tretji preizkusiti njihove meje in sposobnosti. Zato so si tudi zahtevnost in zadovoljstvo postavili sami.
S Tomažem naju je zanimalo, kam naju bo na tekmi pripeljal tempo za ture. Mislim, da sva s takim pristopom prišla dovolj visoko. Imela sva en defekt. Moja široka guma že od nekdaj rada išče trne in že prvi dan ga je našla. Tubeless bi seveda rešil vse, a ga (še) nimam. Mea Culpa. Zaradi defekta sva naredila tudi eno neumnost. Tomaža sem poslal naprej, a ga do cilja nisem ujel. Počakal je pred ciljno črto, a so mu organizatorji rekli, da gre lahko v cilj. Potem sva bila zaradi razlike, večje od dveh minut, skoraj diskvalificirana, a smo zadevo do jutra uredili. V štirih dnevih, 235 kilometrih in 5700 višincih nisva imela nobenih drugih težav.
Ni izlet
Etape niso predolge in so primerne začetku sezone. Vseeno je dirka 4 islands dokaj zahtevna. Tako jo naredi ostra podlaga in zato trpita tako meso, kot material. Že prvi dan je bilo več poškodb kot lani na vsej dirki. Prazne gume so nekatere ekipe spravljale v obup. Lomile so se tudi balance, menjalniki in špice. Mnogi so se čudili mojemu fetbajku, a sem jim v šali odgovarjal, da je to zagotovo najboljše kolo za traso 4 Islands. Le zmagaš z njim težko. Za kolesa je bilo dobro poskrbljeno. Bila so na varnem v depoju, prevažali so jih od cilja na nov štart in jih vmes še servisirali, če je bilo potrebno. Servis se je seveda dodatno zaračunal.
Vreme nas je imelo rado. Otoki so žareli v močnih pomladanskih barvah. Vožnja z ladjo je za nas, ljudi s celine, posebno doživetje. Nova poznanstva so neprecenljiva. Doseči svoje meje in zastavljene cilje je enkratno zadovoljstvo. Spoznanje, da z gorskim kolesom lahko kolesariš tudi ob morju, je razveseljivo. Se zaradi vsega tega splača priti na 4 Islands 2017? Ne vem, na to si bo moral odgovoriti vsak sam. Je pa lepo, to vam zagotavljam.
Še enkrat dodajam povezavo do fotografij, ki sem jih naredil na 4 otokih. Oglejte si tudi koledar MahMTB aktivnosti za pomlad 2016. Pojdite z nami!
