Otok Rab ima več kot dvatisočletno turistično tradicijo. Stari Rimljani so že pred Kristusom na njem postavili svoja poletna domovanja. Otok so imenovali Felix Arba, kar lahko pomeni tudi “zelena sreča”. Iz besede Arba je nastal Rab, Felix pa se je spremenil v Srečni otok.

Srečni otok ponuja velik kos sreče tudi kolesarjem. Najlepše je, ker ta sreča traja skozi vse leto. Poleti zna biti malo vroče, a krošnje zimzelenih hrastov “crnike” poskrbijo za obilno senco. Najlepša kolesarska letna časa sta seveda pomlad in jesen. Takrat je manj turistov, temperature so prijetnejše, vse lepote otoka pa namenjene le nam. Pozimi so temperature običajno nad ničlo, edino ledeni burji se je bolje izogniti. Na Rabu ni visokih hribov, kratki vzponi in atraktivni spusti pa so tudi pri nižjih temperaturah še kako zabavni.

No ja, en velik hrib ima tudi otok Rab. To je 408 metrov visoki Kamenjak. Je že prav, da s kolesom prideš tudi na najvišjo točko otoka, a vzpon za gorske kolesarje ni prav zabaven. Vse do vrha grizeš asfalt, a na vrhu za to nisi nagrajen. Če si nočeš pokvariti dneva, moraš po asfaltu tudi v dolino. Prav nobena druga pot ni prijazna našim kolesom, saj se čez ostro klesane kamne nikakor ne vrtijo.

Kamne je klesal tudi kamnosek Marin, ki je v četrtem stoletju šel na delo čez morje. Na Apeninskem polotoku je obnavljal Dioklecianovo pristanišče v mestu Rimini. Bil je delaven in zelo kreposten. V hribih nad obalo je iskal dober gradbeni material, tam spotoma čudežno ozdravil hromega domačina, postal svetnik in ustanovil Republiko San Marino! Sveti Marin je danes zavetnik Loparja.

Največ turistov pride na Rab s trajektom iz Stinice. Ko zapustijo trajektno luko Mišnjak, jih ob poti spremlja obilo kamenja. Zato spodnji del otoka razen asfaltne ceste gorskim kolesarjem ne ponuja skoraj nobene izbire. A že pri Barbatu se ob obali začne lepa sprehajalna pot, ki vodi vse do mesta Rab. Tam se otok odpre kot pahljača in kolesarjem ponudi široko paleto možnosti. Med Palitom, Kalifrontom, Kamporjem, Supetarsko Drago in Loparjem se prepleta množica makadamskih, betonskih in kamnitih nadelanih poti.

Polotok Kalifront je znan po plažah Suhe Punte, neštetih zalivih in zaščitenem hrastovem gozdu Dundo. V Kamporju so ostanki italijanskega taborišča iz II. svetovne vojne. Vzpon na Fafanđele marsikoga preseneti, spust v Supetarsko Drago pa navduši. Od najstarejše rabske cerkve do največje peščene plaže se vije najlepša kolesarska pot – Premužićeva staza. Na otoku to sploh ni edina umetnina gozdarja Premužića, ki je pred stoletjem na otokih in celini gradil pešpoti. Planota Fruga skriva zabaven gorskokolesarski peskovnik in ponuja fantastičen pogled na Rajsko plažo Loparja. In čisto zadaj je še prava Sahara. Tudi do nje se pride s kolesom.

Prebivalci celine imamo radi morje, še raje pa otoke. Vznemirja nas misel na potovanje z ladjo. Če nam je to res všeč, lahko za pot domov uberemo drugo pot. Iz Loparja vozi trajekt v Valbisko na Krku. Tako se izognemo kilometrom Jadranske magistrale, ura in pol vožnje z ladjo po “odprtem morju” pa da našemu potovanju še večji čar. Šparovni Gorenjci bodo seveda takoj izračunali, da bodo prihranili pri mostnini. Ta se plača le za vožnjo na otok Krk, nazaj na celino je prehod prost.

Letošnji kolesarski prireditvi na Rabu

Sredi meseca so že gostili drugo etapo preizkušnje 4 Islands, ta konec tedna, v soboto 28. aprila, pa je na vrsti dobrodelno kolesarjenje gRab the Bike and Ride for Pinokio, več na rab-visit.com in Facebook strani. Lani so na portalu rabdanas.com takole poročali.

Za 2. junija pa je v koledarju Mednarodne kolesarske zveze UCI zapisan še maraton Big 4 (UCI C3).

www.rab-visit.com