Zajtrk ob sedmih zjutraj in konec pouka ob desetih zvečer. Veliko predavanj in malo kolesarjenja. V učilnici pod soncem in s kolesi po blatu. Telefonskega signala le za vzorec. In tako štiri dni zapored. Dramatičen uvod je seveda resničen, a hkrati le vaba k branju.
Izobraževanje
Komisija za turno kolesarstvo pri Planinski zvezi Slovenije (KTK PZS) ima že dobro utečeno prakso izobraževanja turnokolesarskih vodnikov I. Letos pa so prvič izvedli usposabljanje za turnokolesarske vodnike II. Če so prvi usposobljeni za vodenje kolesarskih tur po javnih in gozdnih cestah, poljskih poteh in utrjenih vlakah, pri čemer zahtevnost spusta ne presega stopnje S4, lahko drugi vodijo kombinirane ture z zahtevnejšimi spusti do S5. Usposobljeni so tudi za osnovno pohodniško vodenje na odsekih, ki zaradi zahtevnosti niso primerni za kolesarjenje. Pri ocenjevanju vzponov in spustov se še vedno uporablja legendarna lestvica, ki jo je v svojih “Strmih kolesnicah” postavil Marko Paternu.
Čista desetka
Osem nas je prišlo Dixiju. Deveti je bil Blaž v dvojni vlogi, deseti pa Jože, duša KTK PZS. Šli smo se resno šolo za turnokolesarske vodnike II. Razred zabavnih fantov (žal nobenega dekleta), vsi že z vodniškimi iskušnjami in veliko željo po novih znanjih.
Od četrtka do nedelje so k nam v Jamnico prihajali predavatelji. Tehnika vožnje, prva pomoč, nevarnosti in reševanje v gorah, moderna orientacija in načrtovanje poti, pravo, psihologija vodenja, kolesarska oprema in še mnoge druge so bile teme njihovih predavanj. Ko so vstopili v našo učilnico, jih nismo več izpustili iz rok. Vsaka tema se je razvila v pogovor in v dolino smo jih spustili šele takrat, ko nam je zmanjkalo vprašanj in so povedali vse, kar so vedeli. Pouk se je zato vedno zavlekel pozno v noč. Kaj bi učitelji zaresnih šol dali za take učence!
A ko smo se zapodili ven, skozi vrata učilnice, takrat se je začelo pravo veselje. Sedli smo na kolesa in že naslednji trenutek ležali v mehki travi dvorišča kmetije Koroš. Ja, tehnika kolesarjenja je zahtevna. Psica Luna se nam je smejala s stopnic. Pobegnili smo ji na stezice “trail bike parka”. Slalom med drevesi navzdol in veleslalom nazaj gor sta bila nagrada za pridne.
Dixi
Nazaj gor, na kosilo, zajtrk, večerjo ali počitek. Dixi in njegova družina so lepo skrbeli za nas. Pa tudi za Američane, Angleže, Madžare in Slovence, ki so hkrati z nami bivali na eko kmetiji Koroš. Po dvajsetih letih garanja je Dixi z njegovimi najbližjimi koroške hribe začaral v pravljično kolesarsko deželo, jo postavil na svetovni gorskokolesarski zemljevid in ustvaril zgodbo o uspehu.
Obljuba Jožetu
V nedeljo popoldne se je oddahnilo tudi Jožetu Rovanu. Vsi smo uspešno opravili z izpitnimi polami, orientacijo in izpitno turo. Obljubimo ti, da bomo kmalu spisali diplomske naloge in pripravili preizkusno turo. Ne bomo prvi, bomo pa prva generacija izšolanih turnokolesarskih vodnikov II in tako najlepše nagradili tvoj trud in trud vse ekipe KTK PZS.
