O NAS

Matej Hartman

V otroštvu cestni kolesar, potem alpinist, danes pa strasten turni smučar, neutruden gorski kolesar in vaš vodnik. Čeprav letno naredim krepko čez 100.000 višincev, ne poznam vseh poti. A vseeno dovolj, da jih delim z vami.

[text_block style=”style_1.png” align=”left” font_size=”14″ font_color=”%237d7d7d”]Ker so nam Rogovo kolo Pony kmalu ukradli, sem otroštvo preživel na cestnem kolesu. Gorskih takrat pač nismo poznali. In, ker mi je bil najbližji klub Sava Kranj, sem mladost pustil pri njih. Brez kakšnih večjih uspehov smo se ob koncu srednje šole razšli.

Naslednji izziv je bil alpinizem. V hribe hodi seveda vsak Slovenec, mi pa smo šli še malo dlje. Poleg domačih hribov smo radi zavili pod Velebit v Paklenico, še raje pa v Arco na Gardsko jezero. Seveda smo imeli kolesa vedno s seboj, saj so nam bile stene tako bližje.
Prijatelj je včasih štrik in plezalke zamenjal za kolo. Začel je spoznavati poti nad Gardskim jezerom. Včasih je na kolo zvabil še mene in leta 2006 sem po MTB turi na Tremalzo plezalno opremo odložil v kot. Potem je bilo samo še gorsko kolo.

Z Živo sva rada potovala. Prvič sva prespala v sarajevskem Golfu. Potem sva imela velikega Land Cruiserja s šotorom na strehi. In kombi z udobno posteljo. Tudi avtodom. Potovanja z njim so bila pravi užitek.

Prijatelj se je zakopal v zemljevide in opise ter iskal gorskokolesarske ture. Živa je kuhala, jaz sem šofiral. Kolesarili smo skupaj in “skupaj”. Povezovali smo ture nad Gardskim jezerom, spoznavali nove poti okrog Livigna in pokukali v Švico. Iskali smo mir na poteh za avstrijskimi bikeparki Saalbach in Leogang ter se potili v Istri in Dalmaciji. Vmes pa našli še čas za prelepo domače Posočje.

Čeprav sem na cestno kolo že pozabil, mi je vseeno ostala želja po tekmovanju. Zato sem v zadnjih letih za kamniški klub Calcit odpeljal kar nekaj maratonov doma, še več pa v tujini.  Zdaj ne tekmujem več, postal pa sem sodelavec in avtor člankov za največjio slovensko gorskokolesarsko stran mtb.si. Le za službene potrebe včasih na balanco še obesim štartno številko.

Star sem 48 let. Imam ženo in dva sinova. Psa nimam, imam pa licenco turnokolesarskega vodnika II. Za večino poti, ki jih poznam, sem hvaležen prijatelju, on to ve. Prav vse fotografije, ki jih najdete na strani mahmtb.com, so moje. Za kakršno koli vprašanje, mnenje ali komentar sem vam na voljo na spodnjem elektronskem naslovu ali telefonski številki:[/text_block]

matejmah@gmail.com

tel: 041 413 323