… tudi kadar ni najbolj jasno. In prejšnji vikend zagotovo ni bilo prav vse jasno. Nikomur ni bilo jasno, kakšno bo pravzaprav vreme. Nikomur ni bilo jasno, koliko bomo kolesarili. In ni nam bilo jasno, koliko jih bo prišlo na mtb.si vikend na Krasu.

Jasno, da zasneženo sobotno jutro ni obetalo veliko. Sežana je bila še lepo pokrita z belo odejo, a v parih kilometrih do Pliskovice je snega zmanjkalo. V simpatičnem hostlu smo ravno še ujeli goste prejšnje noči. Njihovo glasbeno slovo je bilo lepa dobrodošlica za nas.

 

Jasno, da je jutranji sneg mnoge odvrnil od poti na Kras. A tudi mi se nismo držali načrta, saj smo pet pred enajsto, ko je bil napovedan odhod na turo, v topli jedilnici še pili kavo. Medtem se je zunaj ogrelo, poti, kolovozi in steze pa so se ravno prav osušili. Sobotna ni bila zahtevna: po ovčkini učni poti smo šli v Kosovelje, naprej v pekočo Koprivo, skozi gmajne čez Ponikve in tik pred Avberjem našli sneg. Tam smo pozvonili še pri Ediju. Njegovi nasveti za turi so bili zlata vredni in moral bi kolesariti z nami. A je po nesrečni pirueti na nogo dobil nov, bleščeče bel škorenj. Edi, saj bo minilo.

 

Pri cerkvi v Tomaju je sonce prav lepo grelo, a se je takrat že spuščalo nekam v Italijo in čas je bil, da se vrnemo domov.

Pod noč sta prišla še dva prijatelja in skupaj smo skočili v Dutovlje na večerjo. V zanimivem ambientu retro gostilne je in ni bila kraška (mi že vemo, zakaj). Večer smo zaključili v domači izbi ob Vrabčevem teranu, Ireninih sveže pečenih piškotih in pisanih figuricah “človek, ne jezi se”.

Nedeljsko jutro je bilo jasno in hladno. Telefonski klici so obetali številčnejšo družbo. Iz Ljubljane smo dobili zanesljive namige o popoldanskem sneženju, zato se nismo obirali in že pred določeno uro zapeljali z našega kraškega dvorišča. A preden je prišla pošiljka z neba, smo sneg našli na pobočjih Volnika. Uživali smo kot majhni otroci.

Zunaj je že snežilo, ko smo v kuninji greli velik lonec jote. Ravno dovolj je je bilo za ducat pogumnih kolesarjev.  Na Krasu je krasno …

nikdar ni prezgodaj,

nikdar ni prekasno:

vse je zmerom o pravem času,

na Krasu.

Na Krasu je krasno –

nikdar ni pretiho,

nikdar ni preglasno:

vsi so zmeraj na dobrem glasu,

na Krasu.

avtor pesmi: Miroslav Košuta