20. april se bo začel in končal na Krku, vmes pa bomo skočili na Rab. Tam bomo prekolesarili 65 kilometrov ter gor in dol naklepali 1120 metrov. Naj te prvi pogled na višinski profil ne prestraši. 

Križarjenje po Rabu

Druga etapa se bo začela bolj zgodaj. Ne sicer tekmovalno, ampak vstajalno. Hotelski zajtrk bo že ob šestih, saj se ob sedmih z ladjami selimo na Rab, kjer nas že od prejšnjega večera čakajo kolesa. Glede na lanibo krog malenkost spremenjen. Štart in cilj bosta, tako kot prvo leto, v Loparju, centru mesta Rab pa se bomo izognili.

Ena od značilnosti Mitas 4 Islands so štarti s trajekta. Na njem bomo tokrat že razporejeni v dve skupini glede na rezultate iz prve etape. Silovito se bomo pognali na kopno, a že čez dober kilometer gledali s tabelim v nebo. Strm klanec (marsikdo bo šel tudi peš) nas bo mimo vodnega rezervoarja na planoto, podobno Mesečevi na Krku. Hitro se bomo spustili v Supetarsko Drago in po stranskih poteh nažigali proti Rabu.

Na grebenu tik pred mestom bomo zavili ostro desno in presenetilo nas bo nekaj kratkih in sladkih enoslednic. Lani smo štartali v Rabu in tu je bil velik zastoj, letos se bo kača že toliko raztegnila, da bomo na njih res lahko uživali. 

Za Kamporjem bomo prvič uživali na Premužičevi mojstrovini, potem pa čez Frkanj prišli do plaž Suhe Punte. Tu boš še videl morje, po Kalifrontu pa bo skozi pragozd Dundovodil dolgočasen makadamski koridor. Klancev se ni bati, te pa na koncu gozda čaka kratek, a tehnično dokaj zahteven spust na Kamporsko polje.

Na Rabu boš pogrešal klance. Eden te bo razveselil takoj za ostanki koncentracijskega taborišča iz II svetovne vojne. Vzpon na Fafanđele so pred kratkim “speglali” in ne bi smel povzročati težav nikomur. Ali pač. 
Gozdar Premužič je pred skoraj stoletjem gradil poti po Velebitu in otokih. Fantje iz Adriabike so za konec etape na Rabu prihranili najlepše. Vzpon po Premužičevi do Fruge in spust z najlepšim razgledom na loparsko Rajsko plažo. Tam pa kilometer in pol terena za fetbajke – mivke in vzpon nad Saharo ter kratka singla v cilj.

Zjutraj s seboj vzemi torbo z oblačili, da so po etapi preoblečeš. Označena s tvojo štartno številko te bo čakala v cilju. Organizator nam bo na ladji razdelil vrečke z vodo, sendvičem in banano, kosilo pa nas čaka v cilju. Etapa po Rabu je tehnično in fizično manj zahtevna od Krka. Tistih par klancev je krajših in v kosu komaj dosežejo 100 višinskih metrov vzpona.

Mnogi sprašujejo, če naj otoke vozijo z ali brez nahrbtnika. Če greš na zmago, seveda brez. Vsaka etapa ima vsaj dve bogato založeni okrepčevalnici. Po drugi stani pa ti nahrbtnik ne bo vzel veliko sekund. V njem imaš lahko dodatna oblačila. Aprila je vreme na otokih lahko lepo, ali pa tudi ne. Lani je bilo prav na Rabu najhladneje, a na srečo ni deževalo.

Po kosilu se spet vrnemo na Rab. Če je jutarnja plovba odlična priložnost za spoznavanje in pogovore, bo nazaj večina – spala. Kolesa bomo že na cilju spet predali ekipi prostovoljcev in tovorni trajekt jih bo peljal naravnost na Cres. Mi pa se bomo vrnili v Baško, tam imeli večerni sestanek in dneva bo konec.

In še to:

Do zdaj sem opisal etapi po Krku in Rabu. Če bi ju radi tudi vi prevozili, se nam pridružite 25. in 26. marca, ko ju bomo prevozili v netekmovalnem tempu. Preberite si najavo dogodka.