“Nič ni za zmeraj dobljeno, nič ni za vedno izgubljeno, nič ni dokončno pozabljeno, nič se samo ne premakne…”, je letos spomladi zapisala Francozinja Gaëlle Maystre. Navdušena, pa vendar s cmokom v grlu, je spet spakirala kufre in se po petih letih iz Chamonixa preselila v Andoro. Kariero smučarske učiteljice in vodnice ter samostojne notranje oblikovalke je zamenjala za novo službo pri Commencalu. Aktivna “outdoor” punca zdaj preživi več časa na kolesu, njena “indoor” služba pa je še vedno podobna prejšnji. Podobna, a precej bolj atraktivna.
Žepna državica Andora je že od njene ustanovitve pred več kot 700 leti kneževina brez kneza. Visoko v Pirenejih ni del Evropske skupnosti in je zato prostocarinska cona. Tri ure vožnje od Barcelone je la Vella, priljubljeno nakupovalno, turistično in športno središče. Okoliški hribi so pozimi raj za smučarje, poleti pa za kolesarje. Poleg kolesarskega parka in urejenih gorskokolesarskih poti jih v katalonsko Staro Andoro privablja še eno ime: Commencal.
Zgodovina Commencala ni ravna, ampak zavita kot gorska steza za spust. Družinsko podjetje je morda ravno zato po prvem modelu “Supernormal” ostalo zvesto DH, enduro in trail kolesom. XC in cestnih koles nimajo, pokrivajo pa še dirt in street sceno ter seveda električna kolesa z nekaj več hoda. So tudi eden redkih proizvajalcev pravih otroških spustaških koles. Po letu 2011 so prešli na internetno prodajo, vseeno pa imajo na sedežu podjetja v Andorri la Vella velik “show room”, kjer je mogoče vse njihove izdelke tudi kupiti. Jasno, cene so andorsko ugodne.
Zanimivo, da je supermoderna Amerika na kolesarskem trgu zelo tradicionalna. To mi je potrdil tudi Jaka, ki pravi, da se v Kanadi večino koles in kolesarske opreme še vedno proda v običajnih kolesarskih trgovinah. Posebnosti neakterih trgov so zaznali tudi pri Commencalu, zato so v ZDA, Kanadi, Čilu, Avstraliji in Novi Zelandiji odprli klasične trgovine.
Gaëlle se je z družino Commencal srečala lani na največjem evropskem gorskokolesarskem festivalu Roc d ‘Azur. Med pogovorom so začele padati ideje o enotnem konceptu trgovin po vsem svetu in šef Max ji je predlagal, naj jim pošlje dva osnutka. Čez zimo je izdelala dve predlogi, ki sta jih tako navdušili, da so jo spomladi povabili na resen družinski pogovor. Nekaj kavic kasneje je bila sanjska služba njena.
Gaëlle zdaj potuje po vsem svetu in skrbi za novo podobo Commencalovih prodajaln. Te so pravzaprav bolj razstavne galerije s poudarkom na postavitvi in osvetlitvi razstavljenih (prodajnih) izdelkov. Drži se industrijsko-minimalističnega dizajna, v katerega je oblečena tudi centralna stavba v Andori. Pri svojem delu uporablja predvsem les, kamen in steklo, sodeluje pa le z enim rokodelcem – umetnikom, ki obvlada vse te materiale. Poleg nepremičnih “show roomov” je njeno delo tudi postavitev Commencalovih razstavnih prostorov na tekmovanjih v spustu svetovnega pokala, zato bo maja 2020 prišla tudi v Maribor in na Lošinj. Še posebej velik izziv pa ji bo predstavitev Commencala na septembrskem zaključku svetovnega pokala v Les Getsu.
Na vseh lokacijah, ki jih obišče, običajno tudi kolesari. “Malo sem lena, zato imam najraje kolesarske parke, ali pa si pomagam z elektriko”, mi pove po pravici. Kdo bi ji zameril, ni edina. Z Jakom sta se spoznala letos poleti v Whistlerju. Po petnajstminutni vožni na žičnici nista bila več tujca. Naslednjič sta se srečala jeseni v italijanskih Dolomitih. Gaëlle je ostalo še par dni dopusta, in z Jakom je prišla v Slovenijo. Tu jima je dež odplaknil nekaj kolesarskih načrtov, odvozila pa sta jesenski Supersnurfov paralelni slalom. Potem se je nasmejana Francozinja vrnila v Andoro in se lotila svojega naslednjega projekta – preureditve novozelandske prodajalne. Kmalu se nam bo javila od tam.
A tudi na sneg ni pozabila. Commencal po novem ponuja tudi smuči za freeride. Gaëlle jih je preizkusila že prejšnjo zimo, nam pa so na voljo za to sezono. Prvi sneg je že zapadel.
Naslovna fotografija Jaka Hartman, ostale so iz osebnega arhiva.
