DOGODKI

Matej Hartman

V otroštvu cestni kolesar, potem alpinist, danes pa strasten turni smučar, neutruden gorski kolesar in vaš vodnik. Po gorskih poteh letno naredim 15.000 kilometrov  in 100.000 višincev, zamenjam 10  kompletov zavornih ploščic in 5 verig ter pozimi sam mešam limonin šnopc  ;-))

[text_block style=”style_1.png” align=”left” font_size=”14″ font_color=”%237d7d7d”]Ker so nam Rogovo kolo Pony kmalu ukradli, sem otroštvo preživel na cestnem kolesu. Gorskih takrat pač nismo poznali. In, ker mi je bil najbližji klub Sava Kranj, sem mladost pustil pri njih. Brez kakšnih večjih uspehov smo se ob koncu srednje šole razšli.

Naslednji izziv je bil alpinizem. V hribe hodi seveda vsak Slovenec, mi pa smo šli še malo dlje. Poleg domačih hribov smo radi zavili pod Velebit v Paklenico, še raje pa v Arco na Gardsko jezero. Seveda smo imeli kolesa vedno s seboj, saj so nam bile stene tako bližje.
Prijatelj je včasih štrik in plezalke zamenjal za kolo. Začel je spoznavati poti nad Gardskim jezerom. Včasih je na kolo zvabil še mene in leta 2006 sem po MTB turi na Tremalzo plezalno opremo odložil v kot. Potem je bilo samo še gorsko kolo.

Z Živo sva rada potovala. Prvič sva prespala v sarajevskem Golfu. Potem sva imela velikega Land Cruiserja s šotorom na strehi. In kombi z udobno posteljo. Danes imamo avtodom.

Prijatelj se je zakopal v zemljevide in opise ter iskal gorskokolesarske ture. Živa je kuhala, jaz sem šofiral. Kolesarili smo skupaj in “skupaj”. Povezovali smo ture nad Gardskim jezerom, spoznavali nove poti okrog Livigna in pokukali v Švico. Iskali smo mir na poteh za avstrijskimi bikeparki Saalbach in Leogang ter se potili v Istri in Dalmaciji. Vmes pa našli še čas za prelepo domače Posočje.

Čeprav sem na cestno kolo že pozabil, mi je vseeno ostala želja po tekmovanju. Zato sem v zadnjih letih za kamniški klub Calcit odpeljal kar nekaj maratonov doma, še več pa v tujini. Domače državno prvenstvo, Erazem in Luknja, pa hrvaška Parencana, Extrema na Gardi, Evropsko prvenstvo v Gradcu in Svetovne MTB igre v Saalbachu so le nekateri.

Star sem 46 let. Imam ženo in dva sinova. Psa nimam, imam pa licenco turnokolesarskega vodnika. Za večino poti, ki jih poznam, sem hvaležen prijatelju, on to ve. Prav vse fotografije, razen kakšne v blogih, so moje. Za kakršno koli vprašanje, mnenje ali komentar sem vam na voljo na spodnjem elektronskem naslovu ali telefonski številki:[/text_block]

info@mahmtb.com

tel: 041 413 323